Evropske države, predvsem pa članice Nata, že sprejemajo ukrepe za krepitev obrambe v primeru vdora ruske vojske na ozemlje zavezništva. Predvsem so tukaj aktivne države na vzhodnem krilu, kot so Estonija, Litva in Latvija ter Poljska, ki neposredno mejijo na Rusijo ali Belorusijo in imajo na svojem ozemlju tudi rusko manjšino. 

Večjega napada ni pričakovati

Večjega vdora Rusije na območje držav članic Nata sicer vodja nemške obveščevalne službe ne pričakuje. A Moskva bi se lahko zatekla k omejeni invaziji ali okrepitvi hibridnega vojskovanja, predvsem preizkusiti trdnost petega člena pogodbe severnoatlantskega zavezništva, je poročal bruseljski Politico. Ta predvideva, da je napad na eno članico napad na vseh 32 članic. V praksi bi tako želel Putin preveriti, ali bi z omejenim napadom, denimo na Latvijo, zavezništvo zares odgovorilo s polno močjo in predvsem, kako bi se odzvale Združene države Amerike.

Putin bi z manjšim napadom, denimo na Latvijo, želel preveriti enotnost zavezništva Nato in predvsem odziv ZDA.

"Masivna sovjetska vojska"

Estonska obveščevalna služba je pred časom opozorila, da lahko Nato v naslednjem desetletju pričakuje "masivno sovjetsko vojsko", če bo Rusija uspešno reformirala svojo vojsko, je poročal hrvaški Index. Čeprav bi bila takšna vojska "tehnološko slabša" od Nata, bi bila njena "vojaška moč precejšnja". Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je poudaril, da mora Nato ta opozorila vzeti resno in se nujno pripraviti.

Vzhodni ščit

Pri krepitvi obrambe prednjačijo države na vzhodni meji Nata. Baltske države – Latvija, Litva in Estonija – so že podpisale medsebojne sporazume o okrepitvi varovanja svojih meja z Rusijo in Belorusijo, ki je ključna zaveznica Moskve. Estonija je napovedala gradnjo mreže bunkerjev, medtem ko Litva postavlja ovire za zaustavitev tankov.

Evropska industrija se mora pripraviti. Čeprav vojska zmaguje v bitkah, gospodarstva zmagujejo v vojnah.

Poljska, ki se sooča z grožnjami iz ruske eksteritorialne enklave Kaliningrad in Belorusije, vlaga več kot 2,5 milijarde dolarjev v projekt Vzhodni ščit, največjo operacijo za krepitev njene vzhodne meje po letu 1945.

Litovska vojska izvaja vaje postavljanja ovir na mejah z rusko enklavo Kaliningrad pri kraju Panemune.

Zahodna Evropa zaostaja

Medtem ko so Poljska, baltske države, Finska in Švedska občutno povečale vlaganja v obrambo, zahodnoevropske države ukrepajo počasneje. Velika Britanija, Francija in Nemčija šele nameravajo doseči Natov cilj dveh odstotkov BDP, medtem ko so Estonija, Litva in Poljska že krepko nad tem pragom. Admiral Rob Bauer, najvišji vojaški uradnik Nata, je opozoril, da mora biti evropska industrija pripravljena na vojne scenarije. "Čeprav vojska zmaguje v bitkah, gospodarstva zmagujejo v vojnah," je zaključil admiral.

Skandinavci gradijo zaklonišča

Švedska, Finska in Norveška so objavile vodnike za državljane o postopkih v primeru vojne, Litva pa namerava do leta 2025 za gradnjo zaklonišč porabiti 12 milijonov evrov. Nemčija je začela oblikovati seznam zavetišč za civilno uporabo, Latvija pa pripravlja 5000 podzemnih objektov za namestitev državljanov.

Slovenija da za vojsko premalo

Nato si prizadeva povečati izdatke za obrambo nad cilj 2 odstotka bruto domačega proizvoda, vendar številne evropske države v preteklosti tega cilja niso dosegle, tudi Slovenija ne. Trenutno Slovenija za vojsko namenja 1,4 odstotka BDP-ja, do leta 2030 pa naj bi ta delež dvignili na 2 odstotka BDP na letni ravni.

 

Priporočamo