Britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se včeraj na pogovorih v Parizu zavezala, da bosta njuni državi »neomajno« podpirali Ukrajino, »dokler bo treba«. Seveda sta zaskrbljena zaradi izvolitve Donalda Trumpa, ki bi lahko, potem ko bo 20. januarja prevzel vodenje ZDA, zmanjšal ali celo odpravil ameriško vojaško pomoč, ki je daleč največja in obsega nekako polovico vse tuje. Starmerjev obrambni minister John Healey sicer trdi, da bo Trump Ukrajino podpiral, kot jo je Joe Biden, ne glede na vse, kar trdi. A v povsem drugo smer kaže novica, da v Trumpovi administraciji ne bo njegovega nekdanjega zunanjega ministra Mika Pompeja, ki je velik nasprotnik Rusije in zagovornik pomoči Ukrajini.
Kako prepričati Bidna
Starmer in Macron sta govorila tudi o tem, kako prepričati Bidna, da dovoli uporabo zahodnih izstrelkov z veliko rušilno močjo za napade globoko v Rusiji. Uradno pa sta se srečala zato, da bi skupaj zaznamovala 106 let od konca prve svetovne vojne 11. novembra. Zadnji britanski premier, ki je prišel na takšno slovesnost v Pariz, je bil Winston Churchill leta 1944, ko ga je gostil tedanji predsednik začasne vlade Charles de Gaulle.
Zdi se, da Starmer po izvolitvi Trumpa in ob vse šibkejšem Macronu postaja namesto Bidna najpomembnejši zaveznik Ukrajine. Nemčija je sicer po vojaški pomoči napadeni državi pred britansko in na drugem mestu za ZDA. A po razpadu vlade prejšnji teden so razmere v Nemčiji nejasne in verjetno bodo februarja ali marca predčasne volitve. Poleg tega je nemški kancler Olaf Scholz na televiziji ARD dejal, da namerava navezati stik »z ruskim predsednikom«.
Dnevnik Washington Post je medtem ekskluzivno poročal, da je Trump konec minulega tedna po telefonu že govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ga prosil, naj zmanjša intenzivnost ruskih napadov. Govornik Kremlja Dmitrij Peskov pravi, da pogovora med njima sploh ni bilo in da gre za »čiste izmišljotine«. So pa o pogovoru pozneje poročali tudi drugi mediji, sklicujoč se na neuradne vire. V Trumpovem štabu so sporočili le, da o zasebnih pogovorih s tujimi državniki ne govorijo.
Vsekakor bo Biden prihodnji teden poskušal prepričati Trumpa, naj še naprej podpira Ukrajino. Nekateri analitiki menijo, da Trumpu kaj drugega niti ne preostane ob tem, da se Rusija vse bolj povezuje z Iranom, Severno Korejo in Kitajsko, ki so glavne nasprotnice ZDA.
Silovit napad obeh strani iz zraka
Konec tedna pa sta obe strani izvedli enega najhujših napadov z brezpilotniki od začetka vojne leta 2022. V ruski vojski trdijo, da so jih v nedeljo zjutraj sestrelili 70, od tega jih je polovica napadla območje Moskve. Tri moskovska letališča so morali v nedeljo zaradi ukrajinskih brezpilotnih letalnikov začasno zapreti vsaj za nekaj ur, ena človek je ranjen, ni pa jasno, kolikšna je škoda. Ukrajinska vojska priznava le, da je uničila skladišče streliva pri Brjansku, kar je že v bližini Ukrajine. Sicer so doslej ukrajinski brezpilotniki poleg skladišč streliva uspešno napadali predvsem rafinerije nafte, zaradi česar je ruski izvoz nafte manjši za vsaj deset odstotkov. Z napadi konec tedna, v katerih je bila glavna tarča območje Moskve, očitno hočejo v Kijevu – po izvolitvi Donalda Trumpa – pokazati, da je njihova vojska še vedno nevarna Rusiji in da še ni čas za pogajanja.
Ukrajinska vojska pa naj bi po lastnih navedbah v noči na nedeljo sestrelila 62 od 145 ruskih brezpilotnikov, ki so napadli več različnih delov države. Putin sicer že dolgo ni uporabil modernih izstrelkov in v Kijevu se zato bojijo, da se pripravlja hujši napad, s katerim bi še bolj kot doslej uničil ukrajinski električni sistem, kar bi pozimi Ukrajincem še otežilo že tako težko življenje.
Kmalu protiofenziva v Kursku, skupaj s Severnimi Korejci
Po pisanju New York Timesa se medtem okoli 600 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki so ga Ukrajinci ubranili v ruski regiji Kursk, zbira 50.000 ruskih vojakov, skupaj z okoli 10.000 Severnimi Korejci. Ofenziva naj bi se začela v prihodnjih dneh.
Admiral Tony Radakin, načelnik britanskega generalštaba, je ob koncu tedna izjavil: »Oktobra je imela Rusija največ izgub doslej, povprečno 1500 mrtvih in ranjenih na dan!« Če številke držijo, bi pomenile največje izgube Rusije doslej. Poleg nadaljevanja vojne je najverjetnejši scenarij v letu 2025 zamrznjen konflikt. Vsaj za zdaj pa se Ukrajinci za premirje niso pripravljeni »začasno« (kar bi verjetno pomenilo za vedno) odpovedati delu ozemlja. Trenutno je v rokah ruske vojske petina Ukrajine.
