»Evropejci zdaj pravijo, da bi takoj po mirovnem sporazumu v Ukrajino poslali mirovne sile. Kaj to pomeni? Za nas bi bile legitimna tarča in vojna bi se takoj nadaljevala... To je začaran krog,« je rekel Putin, ki se je s posrednikoma Jaredom Kusnerjem in Steveom Witkoffom pogovarjal preko prevajalca.
Vprašanje mirovnih sil je del razprave o varnostnih jamstvih Ukrajini po končanju vojne, da je Rusija ne bi spet napadla. Evropa je nakazala pripravljenost, da pošlje enote v Ukrajino.
Za evropski sedež za mizo
Kusner in Witkoff sta se po poročanju agencij pri Putinu zelo zavzela za to, da tudi Evropa dobi mesto za pogajalsko mizo, sploh ker je na njej zdaj očitno izpostavljeno vprašanje prihodnje evropske varnostne arhitekture. Sem sodijo tudi zahteve Rusije po umiku Natovih sil z vzhodnega krila in po zavezi Ukrajine, da ne bo postala članica zavezništva. Putin je dejal, da »nisem nikoli zavrnil dialoga z Evropo« in da si ne želi le trajnega in stabilnega miru v Ukrajini, pač pa »večni mir«, kar pa je po njegovem nemogoče ob načrtih o evropskih mirovnih silah v tej državi. Dejal je tudi, da si želi, da se z Evropejci ukvarjajo Združene države, »da ugotovijo, kaj hočejo: mir ali vojno«.
Witkoff pa je izrazil upanje, da bo danes lahko napovedal nov krog pogajanj Rusije in Ukrajine, na katerih bi sodelovala tudi Evropa. Na pogajanjih, ki so v sredo in četrtek potekala v Abu Dabiju, Evropa ni sodelovala, bila je le v rednih stikih z ameriško in rusko delegacijo.
Nove in stare ideje o meji
Putin je tudi napovedal, da se bo z ameriškima posrednikoma pogovarjal o ozemeljskih vprašanjih, na katera ima drugačne poglede od Ukrajine. Rusija zase zahteva najmanj ves ukrajinski Donbas, torej regiji Lugansk in Doneck, ki ju njena vojska ne nadzira v celoti. Rusija si je enostransko priključila tudi regije Zaporižija, Herson in Krim. Glede razmejitve je bil Putin sprva relativno kratek: dejal je, da je lahko edina razmejitvena črta med Ukrajino in Rusijo državna meja. Za Moskvo je to tista, ki vključuje anektirane regije, za Ukrajino tista v njenih mednarodno priznanih mejah.
ZDA naj bi sicer v Abu Dabiju predstavile nove zamisli, da bi v mirovni načrt vključili razmejitveno črto, ki bi šla po poti sedanje fronte. Torej Rusija ne bi dobila vsega Donbasa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je vsem o predlogih, da se Ukrajina tako ali drugače odreče delu svojega ozemlja, spet izrekel negativno. Sicer se bo Zelenski na Irskem sestal z Witkoffom in Kusnerjem, ko pripotujeta tja po koncu pogovorov v Kremlju.
Za prekinitev ognja v Konstantinivki
Je pa Putin predlagal po poročanju agencije Interfaks novo humanitarno premirje, in sicer v Konstantinivki v regiji Doneck, ki je praktično na frontni črti in kjer potekajo boji med ukrajinsko in rusko vojsko. V mestu je po navedbah Kremlja še med 400 in 500 civilisti. Putin je dejal, da bi prekinitev ognja izpeljali po zgledu nedavnega v mestu Oleški v regiji Herson, kjer je bilo ujetih na stotine civilistov. Dejal je, da bi ruska vojska potrebovala pet dni za razminiranje, ki bi omogočilo umik civilistov in dostavo pomoči.
