Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen do konca meseca zbira kandidature članic za evropske komisarje. Foto: Reuters
Precej moški prvi obrisi nove komisije von der Leynove
Članice sedemindvajseterice Ursuli von der Leyen pošiljajo imena kandidatov in kandidatk za komisarska mesta. Doslej prednjačijo večinoma moška imena, države pa praviloma pošiljajo zgolj po eno ime. Predsednica komisije bo tako težko dosegla svoj cilj enakopravne zastopanosti po spolih v komisarski ekipi.
Države članice imajo še tri tedne časa, da novoizvoljeni predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen posredujejo imena svojih kandidatov in kandidatk za prihodnje evropske komisarje. Doslej se je njenemu vabilu odzvala dobra polovica članic, za zdaj pa je predsednica von der Leyen še precej oddaljena od uresničitve svoje želje, da bi ji države posredovale po dve imeni (moškega in žensko), da bi s kombinatoriko izbiranja lažje dosegla cilj enakopravne zastopanosti po spolih v komisarskem kolidžu.
Če bi hotela von der Leynova doseči vsaj podoben rezultat spolne zastopanosti, kot je bil v njenem prvem mandatu, bi večina preostalih članic zdaj morala predlagati ženske.
Od petnajstih dobljenih predlogov kandidatov in kandidatk so zgolj štiri ženske. Če bi hotela von der Leynova doseči vsaj podoben rezultat spolne zastopanosti, kot je bil v njenem prvem mandatu (po odhodu Velike Britanije je bilo v komisiji trinajst žensk in štirinajst moških), bi večina preostalih članic zdaj morala predlagati ženske. Možno je, da bo von der Leynova ob neugodnem razpletu za njej tako pomembno spolno enakopravnost članice ponovno pozvala k posredovanju dodatnih imen.
Potencialne ženske kandidatke se ta čas sicer omenjajo še v nekaterih državah, kjer pa kandidacijskega postopka še niso zaključili. Španija bi denimo v Bruselj utegnila poslati podpredsednico vlade Tereso Ribera, v Bolgariji pa kolebajo celo med dvema ženskama – aktualno komisarsko za inovacije Iliano Ivanovo in evropsko poslanko Evo Maydell. Med več potencialnimi kandidati iz Belgije je ena ženska – nekdanja predsednica vlade in nova podpredsednica evropskega parlamenta Sophie Wilmes.
Na seznamu posredovanih kandidatov von der Leynovi je sicer zanimivo, da se je doslej zgolj šest članic odločilo za nov mandat predlagati že aktualne komisarje. To so Francija, Latvija, Slovaška, Nizozemska, Hrvaška in Madžarska. Kandidat Madžarske, zdajšnji komisar za širitev Oliver Varhelyi, je najbolj sporen kandidat. Prav on utegne biti zavrnjen na zaslišanju v evropskem parlamentu. Več o doslej predlaganih kandidatkah in kandidatih za komisarske položaje preberite v našem pregledu.
Francija: Thierry Breton, 69 let
V evropski komisiji bo po odločitvi predsednika Macrona zdajšnji komisar za notranji trg ostal Breton, ki se je v iztekajočem mandatu proslavil predvsem z oblikovanjem zakonodaje o digitalnih storitvah in digitalnih trgih. V močno spremenjenih geopolitičnih okoliščinah za EU je ustvarjal tudi temelje nove obrambne industrijske politike. Nekdanji gospodarski minister Francije ter šef uprav tehnološkega podjetja Atos in francoskega Telekoma je eden od kandidatov za močan resor v prihodnji komisiji. Foto: EU
Latvija: Valdis Dombrovskis, 53 let
Nekdanji latvijski premier ostaja komisar z drugim najdaljšim stažem v Bruslju. Vse od leta 2014 zaseda tudi podpredsedniško mesto v komisiji in velja za enega od garačev in najbolj izkušenih komisarjev. Trenutno je zadolžen za trgovino in gospodarstvo, Latvija pa bi si želela, da tudi v prihodnji komisiji ohrani enega od gospodarskih resorjev. Je daleč najbolj priljubljen politik v Latviji, nastopil je tudi na zadnjih evropskih volitvah in bil izvoljen za evropskega poslanca, vendar zaradi vnovičnega imenovanja za komisarskega kandidata položaja poslanca ni prevzel. Foto: EU
Estonija: Kaja Kallas, 47 let
Nekdanja estonska premierka bo na čelu evropske diplomacije zamenjala Josepa Borrella. Resor visoke zunanjepolitične predstavnice ji je že zagotovljen, saj je bila del dogovarjanja o glavnih položajih v EU med glavnimi evropskimi političnimi skupinami. Imenovanje Kallasove, sicer zagovornice trdega pristopa do Rusije, kaže, da se je takšno stališče od začetka ruske invazije na Ukrajino vse bolj utrdilo po Evropi. Je tudi zagovornica skupnega zadolževanja za večjo obrambno sposobnost članic EU. Foto: EU
Slovaška: Maroš Šefčovič, 58 let
Je absolutni rekorder med komisarji. Zdajšnji podpredsednik komisije, zadolžen za uresničevanje zelenega dogovora, medinstitucionalne odnose in predvidevanja, bo v Bruslju na komisarskem mestu ostal že četrti mandat. Slovaška si bo prizadevala za to, da bo ohranil podpredsedniški položaj in dobil močan resor, je ob najavi njegove vnovične kandidature napovedal slovaški predsednik Peter Pellegrini. V tem mandatu je bil posebej pomemben pri pogajanjih z Veliko Britanijo o odnosih Otoka z EU po brexitu, z več državami pa je tudi zaključil pogajanja o pridružitvenih dogovorih. Foto: EU
Hrvaška: Dubravka Šuica, 67 let:
Premier Andrej Plenković se je skupaj z vlado odločil, da bo hrvaška komisarka še en mandat v Bruslju ostala sedanja podpredsednica komisije za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica, sicer članica HDZ in nekdanja županja Dubrovnika. Plenković s takšno izbiro upa, da bo von der Leynova Hrvaški namenila še močnejši resor. Nedavno je namreč že povedal, da bo v novi sestavi evropske komisije zahteval mesto komisarja, ki ima pod seboj eno glavnih uprav. Foto: EU
Madžarska: Oliver Varhelyi, 52 let
Viktor Orban vztraja pri dosedanjem komisarju za širitev, ki je sicer v iztekajočem se mandatu naletel na številne kritike evropskih poslancev zaradi njegove politike na Balkanu (predvsem zaradi naklonjenosti srbskim nacionalistom) kot tudi zadržanja sredstev za palestinsko upravo po Hamasovem terorističnem napadu 7. oktobra. Zaradi tega je 73 evropskih poslancev zahtevalo njegov odstop. Odstop so zahtevali tudi nekaj mesecev prej, ko je pri neizključenih mikrofonih poslance v evropskem parlamentu imenoval za idiote. Foto: EU
Nizozemska: Wopke Hoekstra, 48 let
Potem ko je lani zamenjal Fransa Timmermansa kot nizozemskega komisarja, lahko Hoekstra zdaj upa na polni mandat evropskega komisarja. Nova desna vlada pod vodstvom Dicka Schoffa, v kateri sodeluje tudi skrajno desna stranka Geerta Wildersa PVV, se je odločila ohraniti kontinuiteto na komisarskem položaju. Ali bo Hoekstra, sicer nekdanji zunanji in finančni minister ohranil tudi resor za podnebne spremembe, je vprašljivo, kajti tudi nizozemska vlada si, tako kot mnoge druge, za svojega moža želi katerega od močnih gospodarskih ali finančnih resorjev. Foto: EU
Slovenija, Tomaž Vesel, 57 let
Certificirani državni revizor in nekdanji predsednik računskega sodišča, ki je od leta 2022 direktor podjetja Eurofit in prokurist Salomona, je bil najprej izbira premierja Roberta Goloba, šele nato so njegovo kandidaturo podprli tudi v koalicijskih strankah SD in Levica. Veselu bi bili zanimivi resorji proračuna, administracije in širitve EU. Pred današnjo predstavitvijo na odboru za evropske zadeve se je Vesel sešel z opozicijo, ki pa njegovi kandidaturi ni izrecno nasprotovala. Danes ga je odbor podprl z devetimi glasovi za in šestimi vzdržanimi. V Gibanju Svoboda so prepričani, da je Vesel kandidat, ki bo dostojno in nepristransko zastopal interese državljanov držav EU in s tem tudi Slovenije. Foto: Nik Erik Neubauer
Avstrija: Magnus Brunner, 52 let
Avstrijska opozicija se je kar malce nasmehnila ob izbiri komisarskega kandidata kanclerja Nehammerja, potem ko so znotraj koalicije za izbiro najustreznejšega kandidata kar dolgo potekala pogajanja. Da je koalicija izbrala finančnega ministra Magnusa Brunnerja za najprimernejšega kandidata, je zaradi velikega proračunskega deficita po oceni opozicije velika ironija. Po Nehammerjevi oceni Brunner pozna izzive na evropski ravni in bo poskrbel za to, da bodo avstrijski interesi in evropske vrednote v komisiji enakovredno zastopani. Foto: EU
Češka: Jozef Sikela, 57 let
Vlada je soglasno podprla ministra za industrijo in trgovino Sikelo, ki je sicer v Bruslju znan še iz časa češkega predsedovanja, ko mu je uspelo države poenotiti pri dogovoru o zgornji meji cen plina. Češki se je sicer med njegovim ministrovanjem uspelo otresti popolne odvisnosti od ruskega plina, s tem ko je kupila del LNG-terminala na Nizozemskem. Premier Fiala ocenjuje, da bi Sikela lahko bil močan kandidat za resor energetike ali trgovine. Na komisarskem položaju zamenjal Vero Jourovo, ki je bila v iztekajočem se mandatu velika zagovornica vladavine prava. Foto: EU
Grčija: Apostolos Cicikostas, 45 let
Guverner grške regije Srednja Makedonija in nekdanji predsednik evropskega odbora regij je izbira za komisarja vlade Kiriakosa Micotakisa. V grški vladi poudarjajo, da bo v komisijo von der Leynove prišla oseba z evropskimi izkušnjami, hkrati pa njegova nominacija poudarja pomen Makedonije in severne Grčije za Evropo kot regijo s strateškim položajem, povezljivostjo in geopolitičnim pomenom. Srednjo Makedonijo je kot guverner vodil vse od leta 2013 in je tam izredno priljubljen. Foto: EU
Malta: Glenn Micallef, 34 let
Premier Robert Abela je nominiral nekdanjega vodjo kabineta Micallefa, ki mu kritiki očitajo, da je zgolj tehnokrat, in ne politik, prav tako jim gre v nos njegova mladost. Abela vendarle vztraja pri svoji izbiri, rekoč, da je Micallef vedno sodeloval pri ključnih vladnih postopkih in pozna proces sprejemanja odločitev. Abela je še pojasnil, da v Bruselj ni želel poslati kakšnega od ministrov, ker jih vse potrebuje v domovini. Foto: Malteška vlada
Finska: Henna Virkkunen, 52 let
Že junija je premier Petri Orpo za komisarsko kandidatko imenoval sveže izvoljeno evropsko poslanko Virkkunen, ki je pred tem službovala na različnih ministrskih mestih: za promet, javno administracijo in šolstvo. Po njegovi oceni ima Finska dobre možnosti, da v naslednji komisiji dobi pomemben portfelj, saj je Virkkunenova kompetentna na številnih področjih. Foto: EU
Švedska: Jessika Roswall, 51 let
Roswallova bo postala peta švedska evropska komisarka, tri od njih so bile odgovorne za notranje zadeve. Od leta 2022 je bila ministrica za EU in nordijsko sodelovanje, pred tem pa poslanka. Premier Ulf Kristersson je ocenil, da ima kandidatka bogate izkušnje pri obravnavi vprašanj, povezanih z EU – v odboru riksdaga za zadeve EU in kot švedska ministrica za zadeve EU. »Bila je ključna za naša prizadevanja med uspešnim švedskim predsedovanjem svetu EU leta 2023 in ima široko mrežo stikov v EU,« jo je opisal Kristersson. Foto: Švedska vlada
Irska: Michael McGrath, 47 let
Premier Simon Harris opisuje finančnega ministra McGratha kot zelo nadarjeno osebo, ki lahko veliko doprinese v evropski komisiji. McGrath je pomagal ustanoviti irski državni premoženjski sklad, ki ga z izkupičkom od davka od dohodkov pravnih oseb uporabljajo v prid državljanov: za znižanje šolnin, računov za energijo in stroškov otroškega varstva. McGrath je prepričan, da bi zaradi svojega znanja v evropski komisiji najbolje delal v kakšnem gospodarskem ali finančnem resorju. Foto: EU
