Kot je povedal Ross, je moral Titan prekiniti potop le nekaj dni pred katastrofo. Razlog naj bi bila okvara ventila, zaradi katere se je plovilo nagnilo tako, da je njen premec gledal navzgor pod kotom 45 stopinj. Zaradi tega je eden od članov posadke visel z glavo navzdol, druga dva pa sta se zagozdila v sprednji del podmornice.
Ross, ki je bil v plovilu skupaj s štirimi drugimi potniki, je pojasnil, da »v tej podmornici ni ničesar, za kar bi se lahko oprijel«. Za odpravo okvare je bilo potrebno »precej časa«, po njegovi oceni najmanj eno uro.
Izvršni direktor OceanGate Stockton Rush, ki je ta dan upravljal s podmornico, nekaj dni kasneje pa umrl v imploziji, je pri tem »trčil v zadnjo pregrado«, je še dejal Ross in dodal, da je bil Rush razburjen zaradi incidenta.
Nekdanji direktor inženiringa potopa ni želel odobriti
Na zaslišanju je v ponedeljek nastopil tudi nekdanji direktor inženiringa pri OceanGate Tony Nissen, ki je povedal, da so ga med njegovim mandatom skrbele varnostne težave. Dejal je tudi, da ni hotel odobriti potopa do razbitin Titanika leta 2019 zaradi pomislekov glede trupa podmornice. Kasneje istega leta so ga odpustili.
Peterica na krovu Titana, ki jo je pilotiral izvršni direktor Rush, se je 18. junija lani spustila v globine severnega Atlantika, da bi opazovala razbitine čezoceanske ladje Titanik, ki je leta 1912 trčila v ledeno goro in se potopila. Toda manj kot dve uri po spustu je bil stik s podmornico izgubljen.
Stekla je obsežna reševalna akcija v upanju, da so potniki še živi, vendar je nekaj dni kasneje postalo jasno, da je bila podmornica uničena v imploziji.
Potniki, med katerimi so bili poleg Rusha še britansko-pakistanski podjetnik Šahzada Davud in njegov sin Sulejman, britanski poslovnež in pilot Hamish Harding ter francoski strokovnjak za Titanik Paul Henri Nargeolet, so morali pred potopom podpisati dokument, ki podjetje opere vse krivde v primeru nesreče. OceanGate je zaradi nesreče sicer prenehal delovati.
