Nemški socialdemokrati (SPD) so pred predčasnimi volitvami, ki bodo predvidoma potekale konec februarja prihodnje leto, rešili temeljno kadrovsko vprašanje. Izvršilni odbor stranke se je soglasno odločil, da bo njihov kanclerski kandidat vnovič sedanji predsednik vlade Olaf Scholz. Odločitev ni bila samoumevna, čeprav bi morebitna zamenjava kanclerskega kandidata pomenila veliko nezaupnico dosedanjemu kanclerju znotraj njegovih lastnih vrst in tudi politiki stranke v zdajšnji tričlanski semaforski koaliciji.
Odločilna soočenja?
Kot potencialni kanclerski kandidat stranke se je omenjal predvsem obrambni minister Boris Pistorius, ki je na vrhu lestvic priljubljenosti politikov. Scholz je medtem zdrknil na zadnje mesto nemškega vox populi. Prav ta razmik v priljubljenosti obeh politikov je v SPD pripeljal do razmišljanj določenih krogov v stranki, da bi poskušali volilni rezultat izboljšati s Pistoriusom kot vlečnim konjem stranke. Kanclerski kandidat posamezne stranke je namreč nosilec programa in tisti, ki bi ob zmagi ali drugačnih koalicijskih konstelacijah na koncu lahko postal tudi naslednji kancler.
»Prav je bilo, da je prišlo do te razprave,« je včeraj dejal Scholz, ki je na sedežu socialdemokracije v Berlinu izkazoval enotnost z izvršilnim odborom stranke in tudi s Pistoriusom, s katerim sta prijatelja in se bosta skupaj borila za zmago na volitvah. Potem ko je priznal, da je bilo težko držati skupaj tričlansko koalicijo, se je med svojimi prednostnimi cilji zavzel za naložbe za zagotovitev poceni elektrike in za oblikovanje takšne politike, da bodo ljudje zmogli plačevati življenjske stroške. Želi tudi, da Nemčija ohrani konkurenčno prednost in da bodo zagotovljena delovna mesta, za katera se boji marsikateri zaposleni.
Ob nizanju socialdemokratskih elementov volilne kampanje je Scholz dodal še željo, da po volitvah ne bi bilo treba izbirati med varnostjo in ohranitvijo ravni socialnih transferjev, denimo pokojninami. To je bila le ena od kritik, ki je že letela na krščanske demokrate. Prav zaradi tega socialdemokrati ocenjujejo, da bodo prihodnje volitve določale novo smer države. Drugo kritiko je dodal sopredsedujoči stranki Lars Klingbeil, češ da kanclerski kandidat krščanskih demokratov (CDU/CSU) Friedrich Merz nima vodstvenih izkušenj kot Scholz, zato bi bilo zelo tvegano vodenje države prepustiti prav njemu. Očitno SPD tudi tokrat upa, da bi lahko dosegli zmago oziroma preobrat prav na soočenjih Scholza z nasprotnikom iz CDU/CSU, kar je bilo za zmago SPD odločilno pred štirimi leti.
Razprave presekal kar Pistorius
Da bi Pistorius dosegel preobrat in stranko s trenutno tretjega mesta na javnomnenjskih lestvicah popeljal do zmage na volitvah – prehiteti bi morali drugouvrščeno skrajno desno AfD in prvouvrščeno CDU/CSU – je bilo malo verjetno. So pa bile ocene, da bi lahko Pistorius iztržil kakšno odstotno točko več kot Scholz. Toda razprava o kanclerskem kandidatu v zadnjih tednih je strankarski enotnosti škodovala. Špekulacije je minuli teden presekal kar sam Pistorius, ki se je jasno postavil za Scholza.
»Razprave o kandidaturi za kanclerja v zadnjih tednih so povzročale vse večjo negotovost v SPD, kar škodi tudi moji stranki, katere član sem že 48 let. Tega nisem sprožil, tega si nisem želel in se nisem za nič predlagal. Zdaj imamo skupno odgovornost, da končamo to razpravo, saj je na kocki veliko,« je razpravo dejansko sam končal 64-letni Pistorius.
Scholz se bo sedaj v soočenjih potegoval za naklonjenost volilcev in se bo poskusil čim bolje odrezati proti Merzu, Robertu Habecku iz vrst Zelenih ter vodji stranke AfD Alice Weidel.
