Leto dni po začetku izraelskega obstreljevanja Gaze, s katerim so poskušali uničiti Hamas in osvoboditi zajete talce, cilji vojne niso uresničeni. Medtem se je razširila na Libanon in vse pogostejše obstreljevanje z jemenskimi hutijevci in Iranom. Cena leta dni spopadov je brutalna: povsem razrušena Gaza, uničene generacije Palestincev in precej verjetno radikalizirana mladina. Tudi cena, ki čaka Izrael, je visoka: sojenje zaradi genocida in sprijaznjenje družbe s tem, da je ljudstvo, nad katerim je bil zagrešen holokavst, samo zagrešilo isti zločin in hkrati utrdilo krajo palestinske zemlje na Zahodnem bregu ter v vzhodnem Jeruzalemu. Ob obletnici se postavljajo številna vprašanja.
1. Kako leto dni po začetku vojne živijo ljudje v Gazi?
Potem ko je Hamasov teroristični napad grobo načel občutek varnosti pri izraelskem prebivalstvu, so s krutim maščevanjem v Gazi Palestincem odrekli varnost tudi Izraelci. 360 kvadratnih kilometrov velika enklava z dobrima dvema milijonoma prebivalcev je v nenehnih in sistematičnih uničevalnih napadih izraelske vojske postala zapor z množično izrečeno smrtno kaznijo. Vsak dan je boj za golo preživetje. Pomanjkanja najosnovnejših dobrin Združeni narodi ne morejo nadoknaditi z živilskimi paketi, ki jih dobavljajo v premajhnem obsegu. Možnosti za pridelavo hrane ni, saj vojna poteka ves čas in je večina kmetijskih površin uničenih. Prav tako je v razsulu skromna flota ribiških bark. Združeni narodi še niso razglasili, da na območju vlada lakota. Toda zaradi podhranjenosti umirajo tudi otroci.
Tisti, ki bodo preživeli, bodo duševne rane občutili še dolgo. Mohamed Abu Šaviš, ki vodi organizacijo Medical Aid for Palestinians za področje duševnega zdravja v Gazi, razlaga, da je več kot dva milijona ljudi od približno 2,3 milijona prebivalcev enklave doživelo ali bilo priča nasilnim in travmatičnim dogodkom. Otroci so izgubili tisto, kar najbolj potrebujejo – občutek varnosti. Po ocenah Unicefa vsi otroci v Gazi potrebujejo pomoč pri ohranjanju duševnega zdravja. Travme, ki jih doživljajo, jih lahko trajno zaznamujejo in prispevajo k številnim duševnim boleznim.
V Gazi delno deluje 17 od 36 bolnišnic. Zdravniki operacije pogosto izvajajo brez anestezije, ljudje zaradi pomanjkanja sredstev umirajo tudi na tleh bolnišnic. Vsaj 12.000 ljudi bi potrebovalo takojšnje nujno zdravljenje v tujini.
Zaradi izraelskih napadov se vedno znova vrstijo pozivi k evakuaciji, doma živi komaj še kdo. Naseljeni so na tako imenovana varna območja, ki pa jih Izrael kljub temu bombardira. Nazadnje so Palestince pozvali, naj ostanejo na območju, velikem 41 kvadratnih kilometrov, z omejenim številom zatočišč ter omejenim dostopom do hrane in vode. A tudi tam niso varni. Izrael je najmanj petkrat napadel »varno območje« Al Mawasi. Zaradi prenatrpanosti je povečana nevarnost bolezni, Združeni narodi so po vnovičnem pojavu otroške paralize izpeljali troje cepljenj v Gazi.
2. Kakšne so možnosti za sklenitev premirja?
O doslej edini kratki prekinitvi vojne so se dogovorili konec novembra lani, ko je Hamas izpustil 110 talcev v zameno za 240 palestinskih zapornikov, Izrael pa je dovolil, da v Gazo pride več pomoči. Večina besedila novega dogovora o prekinitvi spopadov in izmenjavi talcev med Hamasom in Izraelom je sicer usklajena, odprti naj bi bili le trije odstavki, v katerih naj bi opredelili, kako bo potekala izmenjava talcev in ali bo Izrael ohranil nadzor nad določenimi deli Gaze, ki bi služili kot tamponska območja.
Kljub večkratnim poskusom ameriške administracije, egiptovskih in katarskih posrednikov pa jim ni uspelo zmanjšati razhajanj med Hamasom in Izraelom. Celo iz izraelskega pogajalskega moštva so neuradno prišla sporočila, da je nepopustljiv predvsem izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ta se je tudi s širitvijo vojne na Libanon očitno odrekel možnosti, da bi še pred ameriškimi predsedniškimi volitvami s Hamasom dosegli dogovor o vrnitvi 101 talca iz Gaze. Nikakor se tudi ni pripravljen odpovedati nadzoru nad tako imenovanim filadelfijskim koridorjem, ozemeljskim pasom Gaze ob meji z Egiptom.
3. Zakaj je Benjamin Netanjahu še vedno izraelski premier?
Predvsem zato, ker ga z vztrajanjem v koaliciji še vedno podpirajo koalicijske partnerice in njihova najbolj skrajna ministra Itamar Ben Gvir in Bezazel Smootrich, ki sta se med vojno zavzela za nasilno preselitev Palestincev iz Gaze v Egipt. Koalicijske partnerice od njega zahtevajo nadaljevanje vojne do popolnega uničenja Hamasa. To pa je tudi obojestranski interes. Netanjahu namreč z nadaljevanjem vojne ohranja oblast in se mu ni treba soočiti s še vedno aktualno obtožnico zaradi očitkov podkupovanja, goljufije in kršitve zaupanja. Jeruzalemsko okrožno sodišče je zdaj vendarle odločilo, da bo Netanjahu moral pričati v sodnem postopku 2. decembra (njegovi odvetniki so sicer zahtevali nadaljnji odlog do marca 2025).
Čeprav proti vladi in Netanjahuju že celo leto demonstrirajo Izraelci, ki si želijo miru, in podporniki svojcev ugrabljenih talcev, se še kar drži na oblasti. V pritiskih nanj pa je popustil njegov politični nasprotnik in goreč kritik Gideon Saar, ki se je pred dnevi s svojo stranko pridružil vladi, rekoč da ji bo v težkih časih dal podporo. Dejansko se zaradi vojne v Libanonu dviguje javnomnenjska priljubljenost Likudu, ki bi ob vnovičnih volitvah postal najmočnejša stranka, vendar bi opozicija zbrala večino za sestavo vlade. Netanjahu je bil sicer v minulih mesecih močno nepriljubljen. Do preobrata je prišlo avgusta in spet se je izkazal za mojstra političnega preživetja. Izrael vodi že 17 od skupno 76 let državne zgodovine.
4. Zakaj ni uspelo mednarodni skupnosti ustaviti vojne?
Predvsem zato, ker ZDA kot njegove glavne zaveznice niso znale in zmogle pritisniti na Izrael za končanje napadov. Politika nekaznovanja izraelskih zločinov, ki ima dolgo brado, se je nadaljevala. Šele ko je število civilnih žrtev začelo naglo naraščati, se je ameriška administracija zganila, čeprav dopisovanja v prvih dneh vojne med Belo hišo, Pentagonom in State Departmentom kažejo, da so se v Washingtonu zavedali, da lahko bombardiranja in uničevanja celih sosesk predstavljajo vojni zločin. Izraelu so ZDA vedno stale ob strani, čeprav so na Netanjahuja letele kritike. Šele junija letos, 247 dni po začetku vojne, je varnostni svet ZN na predlog ZDA sprejel resolucijo, v kateri obe strani poziva k sprejetju premirja.
Izrael so zagovarjali tudi, ko so se pred meddržavnim sodiščem v Haagu začeli sodni postopki zaradi očitanih kršitev konvencije o genocidu. Eden izmed očitkov Južne Afrike v tožbi proti Izraelu je bil, da lakoto uporablja kot vojno orožje. To je tudi ena od obtožb o vojnih zločinih, ki jih je tožilec mednarodnega kazenskega sodišča Karim Khan navedel ob zahtevi za izdajo nalogov za prijetje Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Gallanta.
