Postopek za izvolitev nove voditeljice ali novega vodje konservativcev se je začel že petega julija, dan po parlamentarnih volitvah, na katerih so izgubili kar 251 sedežev v 650-članski poslanski zbornici in s 121 poslanci postali šibka opozicija laburistom. Ti so osvojili 412 sedežev in drugo največjo večino v zgodovini: 174 poslancev večine. Rishi Sunak je po priznanju poraza na volitvah naredil to, kar poraženci v Britaniji naredijo: napovedal svoj odstop po izvolitvi naslednice oziroma naslednika.
Dirka za njegov novi položaj vodje vlade v senci bo trajala več kot tri mesece. Naslednica oziroma naslednik bosta znana drugega novembra, uradno primopredajo pa pričakujejo 22. novembra. Vsi kandidati naj bi morali dobiti podporo najmanj desetih konservativnih poslancev, zdaj pa jim je vodstvo stranke naložilo dodatno zahtevo: dobiti morajo tudi najmanj 200.000 funtov za strankino blagajno, ki je menda skoraj prazna. Poleg denarja, ki so ga in še bodo dobili za kampanjo.
Bitka sredine in desnice
V že srditi bitki je šest nekdanjih članov vlade, ki tekmujejo v kritikah dolgoletne konservativne vladavine, čeprav so vsi zelo aktivno sodelovali v več vladah. Največje presenečenje v tej dirki je manjkajoča nekdanja notranja ministrica Suella Braverman, ki je sicer dobila podporo zadostnega števila konservativnih poslancev. Dejala je, da si je premislila, ker so jo razglašali za »noro, značajsko slabo in nevarno«. Bila je neke vrste junakinja desnice, posebej skrajne desnice, s svojim ognjevitim nasprotovanjem priseljevanju, rekoč da gre za »invazijo na Britanijo«.
Prvi se je kot kandidat prijavil nekdanji prvi temnopolti britanski zunanji minister James Cleverly, ki je bil tudi notranji minister in predsednik stranke. Sposoben naj bi bil premostiti zdrahe med sredinskimi in desničarskimi člani stranke. Za Cleverlyjem se je prijavil nekdanji poklicni vojak in državni sekretar Tom Tugendhat, ki se je prvič potegoval za vodjo po odstopu Borisa Johnsona, pa je njega in vse druge kandidate takrat premagala Liz Truss, ki je bila premierka samo 45 dni. Cleverly je ideološko v strankini sredini. Desničarji ga ne prenesejo.
Tretji se je prijavil nekdanji minister za priseljensko politiko Robert Jenrick, najmlajši in najbogatejši med kandidati, ki se najbolj hvali s svojim nasprotovanjem priseljevanju, o katerem je govoril in govoril, dokler ni decembra 2023 odstopil, ker je ocenil, da je Sunak preveč popustljiv do priseljevanja. Če bodo konservativci hoteli vodjo, ki bo najbolj proti priseljevanju, potem je Jenrick njihov heroj. Ima pa nemajhen problem s korupcijsko odločitvijo: ko je bil državni sekretar za stanovanjsko politiko, je znanemu konservativnemu donatorju po hitrem postopku »pomagal« do dovoljenja za gradnjo stanovanjske soseske oziroma posla, vrednega milijardo funtov.
Favoritka je nigerijskega porekla
Četrti, ki se je prijavil, je donedavni minister za delo in pokojnine Mel Stride, ki naj ne bi bil omembe vreden, ker je premalo znan in vse preveč ideološko sredinski za konservativno stranko. Za presenetljivo vrnitev na politično sceno je poskrbela nekdanja notranja ministrica Priti Patel, po poreklu Pakistanka, ki je zgolj kot poslanka v zadnjih dveh letih pridelala ženski viteški naslov dame (dama). Patelova je bila najbolj priljubljena desničarka v stranki do pojava omenjene Suelle Braverman, ki se je odpovedala kandidaturi. Na notranjem ministrstvu je Patelova slovela kot zelo avtoritarna oseba, ki se je znašala nad osebjem.
Zadnja se je za krmilo konservativcev prijavila favoritka, donedavna super ambiciozna ministrica za poslovne zadeve, zdaj članica vlade v senci Olukemi Olufunto Adegoke Badenoch Kemi Badenoch, v Wimbledonu nigerijskim staršem rojena 44-letna poročena mati treh otrok, ki bi, če bi jo izvolili, postala prva temnopolta voditeljica zelo bele konservativne stranke. Zaslovela je kot desničarka, ki se je zavzemala za prenovo kapitalizma. Bila naj bi edina kandidatka, ki bi lahko dobila desničarske in sredinske glasove v stranki. Resnici na ljubo, konservativci se zdijo tako daleč od vrnitve na oblast, da je najbrž povsem vseeno, kdo jih bo vodil naslednjih nekaj let.
