Platforme pod okriljem podjetja Meta prehajajo na nov način spopadanja z objavami potencialno spornih vsebin. Izvršni direktor podjetja Mark Zuckerberg je v ponedeljek najavil, da bodo v ZDA poskusno ustavili dosedanjo prakso preverjanja resničnosti objav s pomočjo zunanjih izvajalcev. Ti bodo v EU še naprej preverjali resničnost zapisov. V ZDA bodo medtem za higieno objav skrbeli uporabniki sami s »skupnostnimi zaznamki«. Ti se bodo ob objavi pojavili, če se bo z njimi strinjalo dovolj uporabnikov z različno zgodovino mnenj.
Moderiranje vsebin na družbenih omrežjih ni mačji kašelj. Na facebooku je vsak dan objavljenih okoli 3,6 milijarde objav različnih vrst. To je 2,52 milijona objav vsako minuto. V ZDA platforme, kot so facebook ali X (nekoč twitter), niso zakonsko obvezane preverjati resničnosti objav. To tam počnejo zlasti zaradi javnega pritiska in da bi zakonodajalce prepričale o nepotrebnosti strožjih zakonskih regulacij delovanja platform.
Facebook pri moderiranju vsebin stavi na pomoč umetne inteligence. Ta samodejno preverja primernost objav, ob nejasnostih pa se posvetuje s človekom. Tak sistem je ujel veliko nečednosti, nekaj jih je tudi spregledal. Veliko pa je bilo tudi primerov, ko je algoritem blokiral povsem legitimne objave. Pri Dnevniku smo bili v zadnjem času priča povečanemu številu neutemeljeno blokiranih objav na facebooku. Od črno-bele arhivske fotografije rokovanja v množici, ki jo je algoritem interpretiral kot prikaz nasilja, do še bolj nerazumljivih blokad zaradi domnevnih kršitev. S pritožbo na odločitev algoritma se stvar na koncu običajno reši in objava vrne, a postopek traja, novica pa je posledično do bralca prispela prepozno.
Da je tega preveč, so priznali tudi pri Meti. »Preveč nedolžnih vsebin je cenzuriranih, preveč ljudi se po krivem znajde v 'facebook zaporu'. Ko se to zgodi, se mi pogosto odzovemo prepozno,« je v torek komentiral Joel Kaplan, ki je pri Meti nedavno prevzel vodenje globalnih zadev.
Serija naključij
Težave z načinom moderiranja vsebin so pri Meti torej obstajale. Ni pa mogoče prezreti, da je Zuckerberg politiko spremenil v zelo zanimivem trenutku – ko se v Belo hišo seli Donald Trump. V tej luči bode v oči tudi, da bo nova Metina strategija za spopadanje s spornimi vsebinami posnemala strategijo, ki jo je pri omrežju X uvedel Trumpov (trenutni) tesni zaveznik Elon Musk. Prav tako je zanimivo naključje, da je prej omenjeni Joel Kaplan nekdanji republikanski uradnik. Mesto v upravnem odboru Mete pa so podelili direktorju podjetja UFC Dani Whitu, ki sicer organizira in promovira borbe v mešanih borilnih veščinah ter je dolgoletni prijatelj z Joejem Roganom in tudi tesni zaveznik Donalda Trumpa.
Komentar Marka Zuckerberga, da je v EU vse več vzvodov za cenzuro in da se bo z Donaldom Trumpom boril proti cenzuri na spletu in po svetu, je razburil evropsko komisijo, ki očitke o cenzuri odločno zavrača. Ob tem je Zuckerberg slovo od moderatorjev v ZDA povezal z njihovo domnevno prekomerno politično pristranskostjo in dodal, da je moderiranje vsebin še bolj razburilo uporabnike in poslabšalo zaupanje. Gre za zelo zanimivo stališče. Poraja se namreč vprašanje, v katerem delu populacije si je Facebook s preveč pristranskim političnim moderiranjem vsebin zakockal ugled? Verjetno pri najbolj politično občutljivih (naj bodo objave resnične ali zavajajoče). Glavno vprašanje pri vsem tem pa je, zakaj so politično občutljivi uporabniki tako pomemben dejavnik na družbenih omrežjih. Mar zato, ker ta načrtno kujejo dobičke od spletnih prepirov oziroma interakcij, ki so posledica ogorčenja in jeze?
Kot strokovnjaki opozarjajo že mnogo let, pravi greh v tej zgodbi niso zavajajoče objave ali pristransko moderiranje vsebin, temveč neposrečen poskus preobrazbe družbenega omrežja, na katerem smo se lahko virtualno srečevali in pogovarjali s prijatelji in znanci, v nekakšno zgoščeno obliko interneta, kjer vsebine od nekje tam zunaj kar same pridejo k nam. Ob tem pa je bilo vse na omrežju podrejeno dobičkom od plačanih objav in oglasov.
Obstaja preprostejša rešitev za težave z moderiranjem in zaupanjem. Facebook naj vrne kronološko časovnico brez algoritma in oglaševanih vsebin. Uporabnikom naj omogoči, da v svojih časovnicah vidijo objave ljudi, medijev, skupin, ki jim dejansko sledijo, namesto da se tam pojavljajo vsebine tistih, ki za njihove oči največ plačajo. Bo pa s sistemom, ki ga je napovedal Zuckerberg, ogorčenja in s tem zelencev za Meto gotovo več. Se je Zuckerberg torej podredil Trumpu ali zgolj izkoristil njegovo obljubo še manjše regulacije platform?
