Izraelski varnostni kabinet in pozneje še vlada vlada bosta danes popoldne ali proti večeru razpravljala o dogovoru za prekinitev spopadov v Gazi. Pričakuje se, da bo dogovor sprejet. Odločanje v Izraelu je sicer nekoliko preloženo, ker naj bi se v Dohi še dogovarjali o nekaterih podrobnostih. Iz kabineta premiera Benjamina Netanjahuja so sporočili, da Hamas poskuša v zadnjem trenutku še spremeniti dele dogovora. »Hamas ne spoštuje delov sporazuma, doseženega s posredniki in Izraelom, da bi v zadnjem trenutku izsilil popuščanje. Izraelska vlada se ne bo sestala, dokler posredniki ne obvestijo Izraela, da je Hamas sprejel vse elemente sporazuma,« je sporočil Netanjahu.
Visoki predstavnik Hamasa Izzat el-Risheq je sicer zanikal obtožbe, da je Hamas odstopil od nekaterih podrobnosti dogovora. Zagotovil je, da so zavezani včeraj sprejetu sporazumu.
Do teh premikov prihaja v napetem izraelskem notranjepolitičnem ozračju, ko mu zaradi sklenjenega dogovora z izstopom iz koalicije grozi skrajna verska stranka finančnega ministra Bezazela Smotricha Verski sionizem. Smotrich, ki sicer zagovarja nadaljevanje vojne, dogovor o prekinitvi spopadov opisuje za nevarnega in slabega.
Izrael je sicer nadaljeval z napadi na Gazo. Po razglašenem dogovoru je v teh napadih umrlo 46 ljudi. Tudi iz Gaze je danes proti Izraelu poletela ena raketa. Pristala je na neposeljenem ozemlju, žrtev ni bilo.
Pozivi za izvajanje dogovora
Medtem nad doseženo prekinitvijo spopadov že prihajajo odzivi iz celega sveta. Potem ko sta ga pozdravila tako prihajajoči ameriški predsednik Donald Trump kot odhajajoči Joe Biden, je generalni sekretar OZN Antonio Guterres napovedal, da so Združeni narodi pripravljeni podpreti izvajanje tega dogovora in okrepiti zagotavljanje trajne humanitarne pomoči Palestincem. »Nujno je, da to premirje odpravi pomembne varnostne in politične ovire za dostavo pomoči po Gazi, da bomo lahko podprli bistveno povečanje nujne humanitarne pomoči, ki rešuje življenja,« je dejal Guterres.
»Upam, da ta sporazum pomeni nov začetek. Treba je zaščititi življenja civilistov in dati prednost njihovim potrebam. Prihodnji dnevi so odločilni in računamo na to, da se bodo strani držale svojih zavez. Čeprav je sporazum dobrodošel, ta še ne predstavlja konca,« je dejala vodja Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjana Spoljarić. Kot je še dejala, je Rdeči križ pripravljen sodelovati pri izmenjavi ujetnikov in zapornikov.
Tudi številni državniki v EU so pozdravili doseženi dogovor. Med njimi je bila tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki še vedno okreva za težko pljučnico. »Toplo pozdravljam dogovor o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev v Gazi. Talci se bodo lahko ponovno srečali s svojimi bližnjimi, humanitarna pomoč pa bo lahko dosegla civiliste v Gazi. To prinaša upanje celotni regiji, kjer so ljudje predolgo trpeli ogromno trpljenja. Obe strani morata v celoti izvajati ta sporazum, ki je korak k trajni stabilnosti v regiji in diplomatski rešitvi konflikta,« je menila predsednica komisije.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozval k politični rešitvi. Po njegovih besedah je treba zagotoviti, da se bo prekinitev spopadov spoštovala. Ta zanj predstavlja veliko olajšanje za prebivalce Gaze ter upanje za talce in njihove družine po 15 mesecih, ki jih je označil za »neupravičene muke«.
Priprave na dostavo humanitarne pomoči
Humanitarne organizacije se že pripravljajo za okrepitev dostave nujne pomoči prebivalcem Gaze, potem ko bo v prvi fazi sporazuma odprt mejni prehod Rafa z Egiptom. 600 tovornjakov dnevno naj bi nato prispelo v Gazo. V Unicefu, skladu Združenih narodov za otroke, opozarjajo, da je bilo v vojni v Gazi ubitih 14.500 otrok, več tisoč je bilo ranjenih, približno 17.000 jih je ostalo brez spremstva ali ločenih od družin, skoraj milijon pa jih je moralo zapustiti svoje domove.
»Prekinitev ognja mora humanitarnim akterjem končno omogočiti varno izvajanje obsežnega odziva na območju Gaze, ki je tako nujno potreben. To vključuje neoviran dostop do vseh otrok in družin s hrano, zdravstveno oskrbo in psihosocialno podporo, pitno vodo in sanitarijami, izobraževanjem, pa tudi denarno pomočjo in ponovno vzpostavitvijo trgovinskega prometa,« opozarjajo v Unicefu.
Okrepitev dovoza humanitarne pomoči je nujno potrebna, da se rešijo nadaljnja življenja. Humanitarno-zdravstvene razmere v Gazi so katastrofalne. Deluje zgolj še polovica od 36 bolnišnic, kar povečuje tveganje za izbruh nalezljivih bolezni in ogroža otroke. »Prečiščevanje vode je na manj kot 25 odstotkih zmogljivosti. Skoraj vseh 2,1 milijona prebivalcev ozemlja se sooča z visoko stopnjo negotovosti glede preskrbe s hrano. 95 odstotkov šol v Gazi je poškodovanih ali uničenih,« opisujejo razmere v Unicefu, kjer želijo povečati število pregledov in terapevtsko zdravljenje otrok, ki trpijo zaradi podhranjenosti. Po prekinitvi spopadov želijo zagotoviti cepljenje 420.000 otrokom, mlajših od 5 let, kar bi pomagalo preprečiti izbruhe bolezni, kot so otroška paraliza, ošpice in kolera.
