Francosko vlado Sébastiena Lecornuja skrbi, kaj se bo danes dogajalo, ko je dan velike mobilizacije dijakov, pa tudi drugih delov civilne družbe. Napetosti po treh tednih dijaškega upora, ko je bilo aretiranih že več kot 5000 mladih, samo še naraščajo. Širijo pa se na druge skupine in sloje francoske družbe, v kateri je nezadovoljstvo predvsem zaradi padanja kupne moči in vse slabših javnih storitev močno razširjeno. Večina Francozov je tudi prepričanih, da predsedniške volitve čez šest mesecev, ki jim bodo sledile parlamentarne, ne bodo ničesar rešile. Vlada ima hkrati zvezane roke zaradi katastrofalno slabega stanja javnih financ, najslabšega v EU. Pet let zapored je namreč proračunski primanjkljaj večji od 5 odstotkov BDP, v evrskem območju pa je dovoljen 3-odstoten.
In danes se v Franciji dogaja to, česar se je njena vlada najbolj bala. Nekateri pomembni sindikati, kot je levičarski in drugi najmočnejši CGT, pa tudi sindikati učiteljev in pomemben sindikat kmetov, so se pridružili uporu dijakov, kar mnogi označujejo za »koalicijo jeze«. V vladi se tako bojijo, da bo prišlo do množične vstaje po vsej Franciji. Desnica, predvsem skrajno konservativni predsedniški kandidat Bruno Retailleau, ki poskuša pridobiti desne volilce in tudi skrajno desne, obtožuje Nepokorjeno Francijo Jeana-Luca Mélenchona, da neodgovorno podžiga vstajo dijakov in spopade s policijo.
Šole polne podgan
Mélenchon, za katerega namerava na predsedniških volitvah glasovati 40 odstotkov mladih, starih od 18 do 24 let, medtem obtožuje policijo, da posreduje nasilno in agresivno brez zadržkov. Pravi tudi, da gre za najbolj množično gibanje dijakov in študentov po legendarnem uporu leta 1968, ko so se študenti povezali z delavci in tako veliko dosegli. Sicer v ponedeljek v 589 od 2500 javnih srednjih šol ni bilo pouka, kar je sicer manj kot prejšnji teden. A v zadnjih treh tednih je 188 dijakov utrpelo poškodbe zaradi spopadov s policijo, petnajstletnik pa je v ponedeljek izgubil roko, ker je prijel granato tik pred eksplozijo. Gre za številke ministrstva za šolstvo. Policija trdi, da je več kot 5000 aretiranih, od tega 85 odstotkov mladoletnikov.
Lecornu po novem poskuša izpolniti zahteve dijakov, ki so sicer različne, a največ jih je glede slabega vzdrževanja šolskih zgradb in dotrajane opreme. Nekje se dijaki celo pritožujejo, da je v njihovi srednji šoli polno podgan. Drugje, da imajo pouk od jutra do večera, od osmih do osmih. Tretji spet pravijo, da nimajo dovolj profesorjev (vlada sicer noče investirati v nove učitelje, ker je bilo po letu 2010 veliko manj rojstev). Tu je še stres zaradi birokracije pri vpisu na univerzo. Tudi šolski minister pravi, da je treba poslušati dijake. Posamezni desni ministri pa menijo, da je treba predvsem vzpostaviti red in mir, torej dajejo prednost delovanju policije.
Večina protestnikov nasprotuje vandalizmu
Večina dijakov, ki protestirajo, nasprotuje vandalizmu posameznikov oziroma posameznih skupin, ki nekje celo vdirajo v srednje šole. Vendar ta nasilna manjšina škodi gibanju v očeh javnosti.
Problem je, da ni neke organizacije dijakov in da se vse organizira prek družabnih omrežij. Nekoč so obstajale močne dijaške in študentske organizacije, s katerimi se je vlada lahko pogajala.
Predsednik Emmanuel Macron je tiho. Dijaki so zaradi tega nezadovoljni, saj poznajo le njega kot voditelja Francije. Na oblast je namreč prišel, ko so bili stari šest ali sedem let.