Hrvaško v nedeljo čaka drugi krog predsedniških volitev, v torek pa je potekalo edino soočenje tekmecev, aktualnega predsednika Zorana Milanovića in Dragana Primorca, ki ga podpira vladajoča koalicija s HDZ na čelu. Primorac je po prvem krogu 29. decembra, v katerem je močno zaostal za prvouvrščenim Milanovićem, snel rokavice z drznejšo retoriko in kritikami Milanovića, ta pa rutinsko pelje naprej svoje predvolilne dejavnosti.
Na soočenju na nacionalni televiziji HRT je Milanović pokazal, da ima veliko več političnih izkušenj in samozavesti v javnih nastopih, da je veliko boljši govorec in da je izjemno izobražen, čeprav se je Primorac ves čas poskušal predstavljati kot vrhunski znanstvenik s področja forenzike in prijatelj mnogih svetovnih voditeljev. Prizadeval si je tudi pokazati, da je neodvisen od premierja Andreja Plenkovića in HDZ, a so bila njegova sporočila brez političnega erosa, piflarska, splošna, z veliko domoljubne patetike. Vendarle pa mu je uspelo sprovocirati Milanovića in ni manjkalo obojestranskih nizkih udarcev, blatenj, žalitev, obtoževanj in lažnih trditev. Kandidat HDZ je predsedniku države denimo očital, da v nasprotju z njim ni sodeloval v vojni, »ker se je ustrašil«, potem da je proruska marioneta, prosrbski politik, Titov gojenec in človek, ki povzroča delitve v državi. Milanović je dejal, da je med prijatelji Primorca tudi množični morilec, izraelski minister Itamar Ben-Gvir, da sploh ni podjetnik, temveč posle financira z javnim denarjem, da je bil poslednji komunist v Splitu, da »niti pes ni za njega volil v njegovi ulici« ter da je »popoln analfabet«.
HDZ poskuša preprečiti polomijo
HDZ je potem trdil, da je Primorac pometel z Milanovićem, odzivi uporabnikov spletnih strani različnih hrvaških medijev pa z veliko večino, tudi okoli 80 odstotkov, ocenjujejo, da je bil aktualni predsednik prepričljivejši. Milanović se je po soočenju oglasil zgolj na facebooku s fotografijo Primorca, ki poleg Plenkovića nese škatlo s podpisi za kandidaturo, s sporočilom volilcem: »12. januarja predsednika republike volite vi, ne pa Andrej Plenković.«
Milanović je v prvem krogu dobil skoraj 800.000 glasov in je z 49 odstotki obtičal tik pod mejo, da bi zmagal v prvem krogu. Primorac je dobil nekaj manj kot 315.000 glasov oziroma manj kot 20 odstotkov. To mu ne daje veliko upanja na končno zmago. Drugi krog pa predstavlja celo agonijo za HDZ, ki poskuša na vse načine mobilizirati članstvo in privržence, da bi sanirala politično škodo po Primorčevem debaklu 29. decembra, saj je dobil dvakrat manj glasov kot HDZ na lanskih parlamentarnih volitvah, sicer ob nižji udeležbi. Vse pod 30 odstotkov v drugem krogu bodo v stranki dojeli kot popolno polomijo. Milanović je prepričljivo zmagal v praktično vseh enotah regionalne in lokalne samouprave, pred vrati pa so majske lokalne volitve.
Uspešno razširjen bazen
Po vsem sodeč so volilci v prvem krogu večinoma sprejeli predsednikovo mantro, da je zadnja črta obrambe države pred podreditvijo vseh institucij vladajoči HDZ, in mu spregledali vse izpade, zaradi katerih so bili nezadovoljni v prejšnjih petih letih, posebej na levi strani političnega spektra. Čeprav je Milanović kandidat SDP in skupine strank na sredini in levi sredini, je pogosto pihal na dušo konservativni, suverenistični in nacionalistični desnici, s tem pa razširil svoj volilni bazen, v nasprotju s Primorcem, ki se brez podpore HDZ niti ne bi uvrstil v drugi krog.
Volilna nedelja se lahko izkaže tudi kot referendum proti HDZ in Plenkoviću, ki mu priljubljenost peša, po slabem Primorčevem volilnem izidu je vse bolj glasno tudi godrnjanje v stranki. Premier se brani, da v vrhu HDZ nihče ni bil zares pripravljen iti v volilni spopad z Milanovićem in se je po interni anketi zato osebno odločil za Primorca, ki je bivši član HDZ in nekdanji minister v vladi Iva Sanaderja, neslavno pa je propadel na predsedniških volitvah leta 2009.
