Ameriški predsednik Joe Biden se je med 24-urnim obiskom v Berlinu v petek dopoldne - 18 dni pred predsedniškimi volitvami - srečal z nemškim kanclerjem Olafom Scholzom, popoldne z britanskim premierjem Keirom Starmerjem, potem pa se jim je pridružil še francoski predsednik Emmanuel Macron.
Biden poskuša s tem obiskom zagotoviti, da bo pomoč Ukrajini dolgoročna. Vsaj tako pravi njegov svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan. A menda gre predvsem za Bidnov poslovilni obisk, ki ne prinaša nič novega.
Britanski premier Starmer je po pogovorih novinarjem dejal, da so vse štiri zahodne države enotne pri podpori Ukrajini. Dodal je: »Za nas (štiri) je sprejemljiva le suverena Ukrajina in pravičen mir.« Menda pa nekatere zahodne vlade zdaj prepričujejo Kijev v mirovna pogajanja z Moskvo, na katerih bi se Ukrajina odpovedala delu ozemlja v zameno za to, da ji Rusija dovoli članstvo v Natu.
Zelenski: Vojna se lahko konča prihodnje leto
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek v Bruslju na vrhu EU ob predstavitvi svojega »načrta za zmago« dejal, da hoče Ukrajina z njegovo uresničitvijo priti na mirovna pogajanja v poziciji moči nasproti Rusiji. Znova je izjavil, da se na ta način vojna lahko konča že prihodnje leto, če se bodo zahodne države držale tega načrta. Sicer je tudi dejal, da bi v primeru, če te pomoči ne bo, šla Ukrajina lahko tudi v izdelavo jedrskega orožja, kar so nekateri razumeli kot pritisk na zahodne države.
A namesto povečanja zahodne pomoči v orožju in strelivu, na čemer temelji »načrt za zmago«, se bo ta prihodnje leto najbrž samo še zmanjšala, zlasti drastično, če bo 5. novembra na volitvah za predsednika ZDA zmagal Donald Trump. Nemčija, ki je za ZDA drugi najpomembnejši dobavitelj orožja in streliva Ukrajini, namerava za leto 2025 za polovico zmanjšati sredstva v ta namen. Rusija pa ima v vojni pobudo ne le zato, ker ima štirikrat več prebivalcev, ampak tudi zato, ker že zdaj razpolaga z več orožja in streliva.
Zelenski je v Bruslju povedal, da bo tretja vojna zima strašna za Ukrajince, potem ko je Putinova Rusija uničila velik del električnega omrežja. Evropske voditelje pa je pozval, naj odobrijo posojilo v višini 35 milijard evrov, ki jih Ukrajina potrebuje zlasti za svojo proizvodnjo orožja, tudi brezpilotnikov. Sicer gre za obresti od zamrznjenega ruskega premoženja v EU, pri čemer bi bilo treba spremeniti zakonodajo, čemur pa se Madžarska upira.
Nekaj članic zavezništva zadržanih do »načrta za zmago«
V četrtek je Zelenski prišel tudi na srečanje obrambnih ministrov Nata. Ločeno se je pogovarjal z novim generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem, s katerim sta zvečer imela skupno novinarsko konferenco. Rutte je dejal, da je »načrt za zmago« močan signal. Sicer je v njem tudi priporočilo Natu, naj povabi Ukrajino k vstopu v zavezništvo, a po Rutteju bo treba na to še počakati, »medtem pa Ukrajini zagotoviti vse, kar potrebuje za zmago«. Nekdanji nizozemski premier (2010-2024) je še dejal, da nimajo dokazov o sodelovanju severnokorejskih vojakov v bojih. Menda pa se jih več tisoč pripravlja na prihod v Ukrajino.
Nekaj članic zavezništva je zadržanih do »načrta za zmago«. Madžarski premier Viktor Orban ga je označil za »več kot grozljivega« ob porazih ukrajinske vojske. Francijo in Nemčijo je pozval, naj »čim prej začneta pogajanja z Rusijo v imenu EU, da bi našli izhod«. Sicer je že julija, ko je Madžarska prevzela predsedovanje EU, izvedel precej sporno samovoljno mirovno misijo v Kijevu in Moskvi.
Ruska vojska v Donbasu na vzhodu Ukrajine še naprej napreduje, počasi in z velikim številom padlih. Glede na sedanjo situacijo na fronti in glede na to, da je v 32 mesecih vojne umrlo med 100.000 in 200.000 ruskih vojakov, ni mogoče razumeti, kako bi Rusija vrnila Ukrajini vsa osvojena ozemlja, kar predpostavlja »načrt za zmago«. V ukrajinski vojski padlih ni dosti manj.
