Slabo uro je trajal obisk krepitve meddržavnih odnosov in ameriške zahvale za slovensko sodelovanje pri največji vohunski izmenjavi z Rusijo po koncu hladne vojne. Slovenski premier Robert Golob se je v Beli hiši oglasil danes zgodaj popoldne po ameriškem času.
Prvi obisk slovenskega premierja po osemnajstih letih v Beli hiši je trajal okoli petdeset minut, na pogovorih z kmalu odhajajočim predsednikom Joejem Bidnom pa je beseda tekla o krepitvi dvostranskega sodelovanja na področju kibernetske varnosti, umetne inteligence, inovacijah in energetiki. Teme pogovorov so segale čez meddržavne odnose. Razprava o globalnih vprašanjih je segala od kriznih žarišč Ukrajine, Gaze, Libanona in Sudana do še enega bolj bližnjega območja skupnega interesa za stabilnost – Zahodnem Balkanu.
Biden: Skupaj smo močnejši
Že ob začetku srečanja, tistem delu, ki so ga še ujele televizijske kamere in mikrofoni, se je Biden Golobu zahvalil za slovensko vlogo pri nedavni izmenjavi zapornikov med Zahodom in Vzhodom, kjer je Slovenija prispevala pri nas razkrinkani vohunski par Artja in Anno Dulcevo, ki jo je ruski predsednik Vladimir Putin pri prihodu v Moskvo slednjič pričakal s cvetjem.
Uvodoma so pogovori nanesli na podobne teme, kot tudi pri srečanjih prejšnjih slovenskih premierjev z ameriškimi predsedniki: na lepote Slovenije in slovensko članstvo v Natu. »Pred dvajsetimi leti, ko sem bil še senator, sem se odločno zavzemal za vstop Slovenije v Nato. Že takrat sem vedel, kot vem tudi danes - da smo močnejši in varnejši, ko stojimo skupaj z dobrimi partnerji, kakršni ste vi. To vidimo v podpori Ukrajini v njeni obrambi proti ruski agresiji, to vidimo v prizadevanjih za podporo demokraciji in blaginji na Zahodnem Balkanu,« je dejal Biden. »Z malo pomoči s strani pravih prijateljev ni nič nemogoče,« je ob začetku srečanja z Bidnom dejal Golob, poudarjajoč sodelovanje Ljubljane in Washingtona pri izmenjavi zapornikov. Prav ta stavek je Golob zapisal tudi ob vpisu v knjigo gostov, tik preden je prestopil prag Ovalne pisarne.
Tudi po koncu srečanja je Golob zvenel enako navdušeno nad obiskom pri Bidnu, kot pred začetkom srečanja. »Današnji obisk 🇺🇸 Bele hiše je bil odlična priložnost ne samo za iskreno izmenjavo mnenj o najbolj perečih svetovnih problemih, ampak tudi za poglobitev odličnega sodelovanja med Slovenijo in Združenimi državami Amerike. Skupna ugotovitev je, da takrat, ko temeljijo odnosi na prijateljstvu in na zaupanju ni nič nemogoče. Dokaz je tudi to, da se dve tako različni državi enakopravno pogovarjata o prihodnosti,« je ocenjeval Golob.
Drugačno izhodišče Golobovega obiska
Dva tedna pred ameriškimi predsedniškimi volitvami je bil Golob verjetno med zadnjimi tujimi državniki v Ovalni pisarni. Takrat bo znano, kdo ga bo nasledil prihodnjega januarja. Obisk Goloba tako ob koncu mandata je torej predvsem simbolne narave, s katerim se poskuša podkrepiti ta čas res dobre odnose med državama. »Prijatelju Joeju se zahvaljujem za čas, prijateljstvo in zaupanje, ki ga izkazuje Sloveniji,« je danes še dejal Golob.
V isti osrednji pisarni ameriških predsednikov, kjer je bil danes Golob, sta se pri takratnih šefih Bele hiše mudila že prejšnja slovenska premierja Janez Drnovšek (leta 1998 pri Billu Clintonu in leta 2002 pri Georgeu W. Bushu) in Janez Janša (leta 2006 pri Georgeu W. Bushu). Teme prejšnjih srečanj so pogosto bile v znamenju slovenskih aspiracij vstopa v Nato, nato pa v razlaganju svojih pogledov na Zahodni Balkan. Če je bil Drnovšek ob obisku pri Clintonu deležen tolažbe, da Slovenija ni pristala v prvem krogu širitve Nata, pri drugem srečanju z Bushem pa sta govorila o Balkanu in boju proti terorizmu, je Janez Janša od Busha slišal predvsem zahvalo za sodelovanje pri mednarodnih stabilizacijskih misijah v Iraku in Afganistanu.
Tokrat je bilo izhodišče Golobovega obiska v Beli hiši povsem drugače. Slovenija je kot članica varnostnega sveta OZN tudi zaradi svojih jasnih stališč v najpomembnejšem organu svetovne organizacije v središču mednarodnega političnega dogajanja. Povrh tega pa Slovenijo in ZDA vse od leta 2020 veže tesen strateški dialog (državi sta ga dogovorili v času premierja Janeza Janše), s čimer se uradni Washington umešča na raven držav, s katerimi ima Slovenija sklenjena strateška partnerstva (Nemčija, Francija, Turčija). Na teh srečanjih predstavnikov obeh vlad so vedno znova pregledani in nadgrajeni meddržavni odnosi s sklepanjem dodatnih dogovorov, prav tako se izmenjajo pogledi na svetovno dogajanje. Naslednji strateški dialog bo prihodnje leto potekal v Washingtonu, potem ko se je četrto srečanje pred meseci odvilo v Ljubljani.
