Zobozdravniki napovedujejo množično vračanje koncesij. Na nogah so zaradi financiranja belih zalivk, ki po njihovi oceni znatno podcenjuje dejanske stroške. Širjenju pravice do bele zalivke, ki se obeta, sicer ne nasprotujejo, zatrjujejo. Bi se pa morali po njihovi oceni sprememb lotiti drugače.
Predlagajo tudi alternativni material
Med 1764 aktivnimi zobozdravniki v Sloveniji jih po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije 629 deluje v javnih zavodih oziroma javnem sektorju. Koncesionarjev je 706, preostali pa so čisti zasebniki. Slednjih bo v prihodnje več, pričakujejo v zobozdravstvu. Od 274 zasebnikov s koncesijo, ki so sodelovali v septembrski anketi zbornice, jih namerava 49 koncesijo vrniti v celoti, 53 pa delno. Številni prebivalci bi s tem ostali brez osebnega zobozdravnika, ugotavljajo; v tej situaciji je sicer danes že vsak četrti posameznik v Sloveniji. Stiske se bodo povečevale, je posvarila Barbara Škrlj, ki pri zdravniški zbornici vodi delovno skupino za strokovna vprašanja zobozdravnikov. Član omenjene skupine Krunoslav Pavlović dodaja, da bi lahko namesto kompozitnega materiala, ki ga za izdelavo belih zalivk predvidevajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), uporabljali alternativne materiale, ki bi bili dostopnejša rešitev.
Zobozdravniki navajajo, da traja izdelava večje zalivke na zadnjih zobeh vsaj eno uro, ob manjši prevleki na prednjih zobeh pa pol ure. Tako imenovana režijska ura je vredna najmanj 150 evrov, so izračunali, trenutno pa si lahko obetajo, da bodo od zdravstvene blagajne za posamezno zalivko prejeli od 29 do 59 evrov. Zobozdravniki sicer predvidevajo, da je pri ocenjevanju stroška izdelave bele zalivke prišlo do napake. ZZZS so zato pozvali k ponovnemu izračunu.
Počasneje kot drugje v Evropi
Doslej so bile bele zalivke za mnoge stvar doplačila, cene pa niso bile enotne. Brez seganja v žep lahko do njih ta čas dostopajo otroci do 15. leta, nosečnice in doječe matere, izjema, ki velja tudi za preostale prebivalce, pa je še vidni del zobovja. Pravica do belih zalivk se bo z novim letom razširila na mlade do 26. leta, za vse prebivalce pa bodo v javnem sistemu na voljo od julija 2026. Kot smo že poročali, je bil na evropski ravni predviden hitrejši tempo opuščanja amalgama v zobozdravstvu. Prepovedan bo od začetka prihodnjega leta, a si je Slovenija izposlovala odlog. Odpravljanje amalgama je sicer tesno povezano s konvencijo Minamata, ki so jo sprejeli Združeni narodi. Njen cilj je omejevanje uporabe živega srebra in živosrebrovih spojin.
Na ZZZS napovedujejo, da bodo ob dokončnem opuščanju amalgama ponovno preverili aktualne podatke. Če se bo izkazalo, da vrednosti niso ustrezne, bodo model plačevanja ustrezno prenovili, napovedujejo. Po trenutnih ocenah bo treba zaradi opuščanja amalgama od julija 2026 dalje zagotoviti dodatnih 13 milijonov evrov, skupno pa več kot 16 milijonov evrov na letni ravni. V mrežo bo treba vključiti do 50 dodatnih ambulant, ocenjujejo. Dodatne stroške prinaša tudi dražji kompozitni material. Na ZZZS obenem izpostavljajo podatke o krajši življenjski dobi steklasto ionomernih cementov, ki jih kot alternativo omenjajo zobozdravniki. Spomnili so še na širitev javne mreže v zobozdravstvu. Lani so na podlagi razpisa v javno mrežo vključili dodatnih 21 zobozdravstvenih ambulant (nekatere ne delujejo v polnem obsegu, op. p.), na podlagi letošnjega razpisa pa so za zdaj vključili dodatnih 15 zobozdravstvenih ambulant.
