Vinko Logaj je nedvomno človek, ki vzgojnoizobraževalni sistem pozna v drob. Njegove kvalitete so dolga kariera v osrčju šolskega sistema, na vseh ravneh. Pozna zakone, ve, kaj šole potrebujejo, premore tudi politični instinkt. V pomoč mu bo, da se je šolstvo naposled le znašlo na agendi vlade in da mu je ta po novem pripravljena zagotoviti več denarja. Veliko vprašanje pa je, ali bo Logaj znal sistem ponastaviti s pogledom v prihodnost, vnesti novega duha v zamočvirjeni resor.
Na svojih funkcijah je praviloma izpolnjeval načrte in želje drugih, v razmeroma redkih intervjujih ni nikoli odprto kritiziral aktualnih vlad. Leta 2018 je na primer na vprašanje Dnevnikove novinarke, ali ni nesmiselno, da vlada glede na prihodnje potrebe omejuje vpis v šole, ki izobražujejo kadre za delo v bolnišnicah in domovih za ostarele, ker pač ni dovolj kapacitet za praktično usposabljanje, odgovoril, da gre tudi za to, da so programi zdravstva prenapolnjeni, itak pa da se dijaki, ki končajo triletne poklicne programe, kasneje odločijo za nadaljevanje študija. Neumnosti oblasti skratka ni rad kritiziral. Tudi zato je najbrž lahko Zavod vodil kar tri mandate, pod levosredinskimi in desnosredinsko (Janševo) vlado.
Ustanovi gimnazijo in krene v politiko
Logaj je na mariborski pedagoški fakulteti študiral fiziko in tehnično vzgojo. Diplomiral je iz vrednosti in pomena površinske zaščite lesa z vidika sodobnih sredstev, magistriral z nalogo Interni marketing – študija primera srednje šole. Zaposlil se je na litijski osnovni šoli, kot učitelj, in nato strmo napredoval. Postal je pomočnik ravnatelja, nato njen ravnatelj. V devetdesetih je pomagal ustanoviti litijsko gimnazijo, ki jo je uspešno vodil devet let. Predaval je na Šoli za ravnatelje in pisal strokovne članke. Ambiciozni ravnatelj pa je ves čas imel višje cilje: mikala ga je politika.
Leta 2006 je s podporo levih sil kandidiral za litijskega župana, premagal ga je Franc Rokavec s podporo ljudske stranke in SDS. Dve leti kasneje je na listi stranke Zares kandidiral za državnozborskega poslanca, tudi tokrat neuspešno. Nova priložnost za karierni vzpon se mu je ponudila leta 2012: postavili so ga na čelo kamniškega centra za mlade z invalidnostjo in drugimi težavami. Istega leta je obranil doktorsko disertacijo z naslovom Šolske politike in prerazporejanje moči pri medsebojnem povezovanju srednjih šol. V Kamniku ni ostal dolgo. Z zvezami in ugledom na levici je v času vlade Alenke Bratušek postal direktor Zavoda RS za šolstvo, pomembne šolske inštitucije z nekaj sto zaposlenimi. Dobro besedo je tedaj zanj zastavil tudi nekdanji minister Slavko Gaber.
Zavod je bil od svoje ustanovitve 1995 vselej predmet političnih apetitov, zato so v zakulisju potekali srditi spopadi za direktorsko mesto – do Logaja, ki je na vplivnem stolu ostal tudi pod Cerarjem, Šarcem, Janšo in Golobom. Zavod je spretno vodil tako pod Lukšičem kot pod Zverom. Da bi Zavodu kdaj hudo manjkalo denarja, ni bilo slišati. Pod Logajevim vodstvom se je, denimo, razvila prava industrija odločb o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki so bile marsikdaj le vzvod za neplačane inštrukcije v šoli. Člani komisij so služili. Po mnenju nekaterih se je Zavod pod Logajem preveč usmeril v projekte, ki so prinašali evropski denar, a so bili bolj po meri Bruslja kot potreb slovenskega šolstva. Prenove učnih načrtov so se na primer lotili, še preden je bil potrjen nacionalni načrt razvoja vzgoje in izobraževanja do leta 2033. Premalo naj bi skrbel tudi za to, da bi zavodovi svetovalci uresničevali svojo temeljno nalogo – bili konkretna strokovna opora učiteljem.
Novinarskih konferenc, na katerih bi javnosti pristojni pojasnjevali, kaj počno na Zavodu, je bilo v njegovem mandatu malo, a v ozadju se je dogajalo marsikaj. Na primer: po nastopu svojega prvega mandata je Logaj obvestil KPK o čudnih študijah, za katere je Zavod denar namenjal denar v času njegovega predhodnika Gregorja Mohorčiča; o bojda zelo osebnih razlogih za to Logajevo odločitev na zavodu krožijo precej zabavne zgodbe. Samozvanemu armenskemu zdravilcu Rubenu Papianu, ki je na daljavo povečeval prsi, znal »eliminirati šifre v glavah« in svetoval menedžerjem za neznansko visoke vsote, so na zavodu v času, ko je bil minister Igor Lukšič, državna sekretarka pa Andreja Barle Lakota, za dve ničvredni, do zadnje pike prepisani študiji (tudi iz doktorata omenjene) plačali okoli 75.000 evrov. Logaj ni o tem za javnost nikoli črhnil niti besede. Ministru Lukšiču, Rubenovemu svetovalcu, to seveda ne bi bilo pogodu. Tudi KPK ni prišla zadevi do dna; Papiana so v izjavah za javnost označevali s črko A. Policija je končno marca 2018 pri akterjih te afere opravila hišne preiskave, tudi na Zavodu. Iz obtožnice, v kateri so zlorabe uradnega položaja in drugih kaznivih dejanj obtožili deset ljudi, med njimi direktorico Pedagoškega inštituta in direktorja Šole za ravnatelja, je razvidno, da so imeli kriminalisti tudi na Zavodu velike težave s pridobivanjem dokumentacije. Ena od zaposlenih, ki je gradivo poslala v razrez, je kriminalistom zatrjevala, da je to naredila po naročilu Logaja, druga sodelavka, ena od desetih obtoženih, še vedno dela na Zavodu. Afera ni dočakala sodnega epiloga.
Gasil bo le hude požare
Logaju priznavajo in hkrati očitajo, da nad projekti in sodelavci, ki delajo na njih, budno bdi in ve za vsak račun, vsako podrobnost, a da s svojo avtoritarnostjo in nedialoškostjo duši ustvarjalnost podrejenih. Med korono so bila navodila Zavoda po mnenju številnih šolnikov pretoga, preveč usklajena s tedanjo oblastjo. Strokovnjaki šolskega polja so zgroženi tudi nad nedavno rešitvijo, ki ji Logaj, vsaj javno ne, ni oporekal. Devetošolci bodo imeli za test na NPZ v devetem razredu eno samo priložnost; če jih ta dan zaradi bolezni ali nesreče ne bo v šolo, bodo ocenjeni z nacionalnim povprečjem. To jih bo morda stalo vpisa na izbrano šolo z omejenim vpisom.
V šolstvu ta hip manjka vsaj 4000 usposobljenih učiteljev. Šole se spopadajo z naraščajočim nasiljem, pritiski staršev, nerešenim romskim »vprašanjem«, ki je bilo menda zadnji razlog za odstrel ministra Felde, zastarelimi kurikulumi, psihičnimi težavami otrok, neurejeno vlogo umetne inteligence in še čim. Vinko Logaj je zanesljiv in sposoben strokovnjak. Superman pa ni. V letu in pol bo lahko le (po)gasil najhujše požare.
