Kadrovske luknje v javnih zavodih, kakršna je nastala ob odhodih novogoriških radiologov, so tesno povezane s slabimi odločitvami o financiranju zdravstva. Čeprav je vlada Roberta Goloba ustavila eksperiment z neomejenim plačevanjem vseh storitev, ob katerem so se vrstila predvsem bolje plačana zdravljenja, nekatere storitve še vedno obetajo znatne zaslužke.
V radiologiji, kjer so plačane vse opravljene storitve, so cene previsoke, v teh dneh ugotavljajo na ministrstvu za zdravje. »In ravno zato, ker so cene zdaj previsoke, radiologi oziroma zdravniki odhajajo drugam,« so spomnili na odhode k koncesionarjem. Na dogajanje bodo odgovorili s skorajšnjo uredbo, so dali vedeti. Po neuradnih informacijah so v zdravstvenem resorju naklonjeni tudi določanju cen glede na vlogo javnega zavoda ali koncesionarja v neprekinjenem zdravstvenem varstvu, torej pri zagotavljanju vsakodnevne 24-urne pomoči pacientom.
Zdravstveni zavodi: Cene naj odražajo razlike
V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije se zavzemajo za diferenciacijo cen, ki bi odražala razlike med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji. V zakonodaji bi bilo treba jasno določiti, naj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prilagodi cene zdravstvenih storitev glede na dejanske stroške izvajalcev, so predlagali. Te stroške bi bilo treba upoštevati v primerih, ko izvajalec specialistične bolnišnične dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe ne izvaja nujne medicinske pomoči, medicinske rehabilitacije, preskrbe s krvjo in krvnimi pripravki vključno s transfuzijo in patoanatomske dejavnosti, ocenjujejo.
»Cene doslej niso sledile stroškom izvajalcev. Določene storitve so dobili plačane tudi tam, kjer jih niso izvajali ali pa so jih izvajali v manjšem obsegu, kot je predvidevala cena posamezne storitve. Tak primer je tudi zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva,« je izpostavila direktorica združenja Tatjana Jevševar. Pri nekaterih koncesionarjih neprekinjenega zdravstvenega varstva ne zagotavljajo, je dodala, ponekod pa ga zagotavljajo v manjši meri kot javne bolnišnice.
V Zdravniški zbornici Slovenije enakopravno obravnavo koncesionarjev in javnih zdravstvenih zavodov vidijo bistveno drugače. Ker so koncesije podeljene le za določen čas, predlagajo, da bi enak mehanizem veljal tudi za programe zdravljenj, ki jih opravljajo javni zavodi. Zdravljenja naj izvajajo tisti, ki lahko pacientom zagotovijo najboljše storitve ne glede na organizacijsko obliko, so se v odzivu na predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti zavzeli v zbornici.
Manjkajo podatki o stroških
Na ZZZS medtem izpostavljajo pomanjkljivost, ki vseskozi otežuje določanje primernih cen zdravljenj. Brez spremljanja stroškov po pacientu jih je težko oblikovati, ugotavljajo, zakonske podlage, ki bi javne zavode in koncesionarje zavezala k spremljanju omenjenih stroškov in rednemu poročanju o njih, pa za zdaj ni. Tudi sami tako ne morejo natančno preveriti, ali in zakaj bi imel zasebni izvajalec s koncesijo v konkretnem primeru nižje stroške od javne bolnišnice. Na ZZZS predlagajo ureditev zakonske obveznosti spremljanja in poročanja o stroških za izvajalce zdravljenj v javni mreži. Podrobno spremljanje stroškov je ključno tudi za dobro poslovanje in ekonomsko učinkovitost izvajalcev, poudarjajo.
Na ZZZS so v pripombah k aktualnemu predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti opozorili tudi, da je treba jasno določiti, kdaj je lahko koncesijska dejavnost plačana po dejanski realizaciji, torej opravljenem številu storitev. V nekaterih primerih so plačana vsa opravljena zdravljenja, čeprav koncesijska odločba in pogodba tako velikega obsega dejavnosti ne predvidevata. Mnogokrat pa so koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe pomanjkljive oziroma obsega sploh nimajo določenega, opažajo na ZZZS. »Predlagamo, da se v zakonu to vprašanje nedvoumno reši,« so sporočili.
