Nove višje vrednosti, ki bodo nepremičninam dokončno pripisane spomladi prihodnje leto, bi lahko že takrat vplivale na uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, a se to očitno še ne bo zgodilo. Na ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, so namreč predlagali odlog uporabe novih vrednosti za ugotavljanje pravic iz javnih sredstev do konca julija 2026. V tem času bodo po potrebi prilagodili premoženjske cenzuse, zato da višje vrednosti nepremičnin, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti, ne bi negativno vplivale na prejemnike socialnih transferjev.
Pri najbolj sporni določbi predloga sprememb zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je del širšega paketa davčnih sprememb, bo očitno prišlo do preobrata. Gre za predlog, po katerem bi ministrstvo za finance črtalo javnost podatkov o identifikacijskih oznakah parcel, stavb in delov stavb, razen za ocenjevalce vrednosti, s čimer bi pomembno zmanjšali transparentnost nepremičninskega trga, kar je sicer ključno za ustrezno načrtovanje stanovanjski politik. Na ta način bi namreč zaprli dostop do podatkov o konkretnih nepremičninskih poslih in s tem tudi do podatkov o pogodbenih strankah, v čemer kritiki vidijo poskus ščitenja bogatih nepremičninskih špekulantov. Dostop do teh podatkov pa je pomemben tudi z vidika odkrivanja oziroma preprečevanja korupcije in drugih kaznivih dejanj.
Na finančnem ministrstvu so se sklicevali na varstvo osebnih podatkov, niso pa tega konkretneje utemeljili. Kot je pokazala prva obravnava predloga novele zakona v državnem zboru, je ta določba zmotila ne le opozicijske, temveč tudi nekatere koalicijske poslance. »Menimo, da če ima nekdo pet ali več stanovanj, ki jim narašča cena, in s tem plemeniti svoje premoženje, potem nima nobenega razloga, da bi to skrival pred javnostjo,« je dejala poslanka Svobode Lucija Tacer in napovedala, da bodo v nadaljevanju postopka predlagali črtanje te določbe. Enako so napovedali tudi v koalicijski SD. »Naš izkrivljen trg nepremičnin bo deloval še slabše, če bomo na njem skrivali podatke o tržnih akterjih,« je opozoril Soniboj Knežak. Proti »zamegljevanju« in »prikrivanju« so tudi v NSi in SDS.
Na Gursu so nam povedali, da spremembe s področja javnosti podatkov evidence trga nepremičnin niso predlagali sami, saj pri izvajanju tega dela zakona z vidika njihovih pristojnosti niso zaznali nekih večjih težav ali razlogov za spremembo ureditve. Kot smo že poročali, pomislekov glede veljavne ureditve nima niti informacijski pooblaščenec.
Predlog novele zakona sicer med drugim predvideva tudi poenostavitev postopka javne razgrnitve in obravnave predloga modelov vrednotenja nepremičnin ter ukinitev poskusnega izračuna posplošene vrednosti, kar je pravkar izvedel Gurs. Poslej teh faz postopka ne bi bilo več v taki obliki. Lastniki pa bi dokončno pripisani posplošeni vrednosti njihove nepremičnine lahko ugovarjali zgolj na osnovi individualne cenitve. x vrž
