Lani so v okviru Gorenjskega muzeja in Numizmatičnega društva Slovenije (NDS) v Prešernovi hiši v Kranju obiskovalcem predstavili razstavo Portreti na denarju, s katero so se poklonili kovancem in bankovcem. Ti so bili od nekdaj zakladnica portretov pomembnih in močnih ljudi, ki so krojili zgodovino, rdeča nit letošnje tradicionalne razstave pa je denar kot vsesplošno sprejeto menjalno sredstvo.
Po besedah avtorjev razstave s predsednikom NDS Urbanom Matetom na čelu nas denar spremlja že najmanj 2600 let in vse od njegove iznajdbe igra v človeški družbi precej pomembno vlogo. »Ali je kot menjalno sredstvo res sveta vladar, je seveda vprašanje za vsakogar med nami in vrednot družbe, v kateri živimo. Denar vsekakor vpliva na vsakogar od nas, čeprav le toliko, kot mu pustimo.«
Po drugi strani pa, so poudarili avtorji razstave, numizmatiki v denarju ne vidijo le njegove menjalne vrednosti, ampak precej bolj njegovo vrednost v zgodovinskem ter umetniškem smislu, ki se dejansko pokaže šele po dolgih letih, ko pride iz obtoka, izgubi menjalno vrednost ter postane predvsem umetniški in zgodovinski predmet. »Po našem mnenju denar šele tedaj resnično zasije v svoji največji lepoti.«
Mednarodni festival likovnih umetnosti
V Gorenjskem muzeju in kranjskih razstaviščih se te dni intenzivno pripravljajo tudi na odprtje 13. Mednarodnega festivala likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU: Tihožitje v zrcalu časa. Zanj umetniška vodja Martina Marenčič pravi, da bo postregel s prepletanjem vizualnih dražljajev in estetske dovršenosti s premisleki o tihožitju v današnjem času.
Na različnih lokacijah – v galeriji, kleti in Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju, galeriji in kleti v Prešernovi hiši ter v Galeriji Prešernovih nagrajencev – bodo gostili izjemne umetnike iz vsega sveta, ki bodo predstavili svoje edinstvene interpretacije tihožitja skozi različne tehnike in medije, poleg razstav pa bodo tam pripravili tudi raznolik program spremljevalnih dogodkov, ki vključujejo delavnice in pogovore z umetniki.
