»Naj se vsem ljudem, ne glede na barvo kože, raso, poreklo ali versko pripadnost, omogoči življenje v miru, varnosti in dostojanstvu,« je v govoru poudaril mufti Nevzet Porić. Današnje čase je označil kot negotove. »Kot človeštvo smo padli zelo nizko, to vidimo, ko gledamo vojne, v katerih umirajo otroci, ženske, civilisti, nedolžni ljudje. Kje so vrednote, o katerih smo govorili? Zakaj ni nikogar, ki bi ustavil ta početja posameznikov?« se je vprašal.
Mufti je na slavnostni akademiji ob 30. obletnici ustanovitve mešihata, ki predstavlja začetek samostojnega institucionalnega delovanja skupnosti v Sloveniji, tudi dejal, da je bil začetek samostojnega delovanja mešihata uspešen v administrativnem, organizacijskem in infrastrukturnem smislu. Vrhunec je bila po njegovih besedah izgradnja džamije v Ljubljani pred petimi leti.
Ocenil je, da je položaj Islamske skupnosti v Sloveniji dober, ostaja pa več odprtih vprašanj, med drugim zagotavljanje obrokov brez svinjine v vrtcih in šolah, status imamov brez slovenskega državljanstva ter ureditev pokopališč v nekaterih mestih. »To so izzivi, ki jih rešujemo s konstruktivnim dialogom,« je dejal.
Po besedah predsednice republike Nataše Pirc Musar so muslimani sooblikovali nekdanjo skupno državo in pomembno prispevali k osamosvojitvi Slovenije. Slovesnost potrjuje rast in uspeh Islamske skupnosti. »Muslimani niste le člani verske skupnosti, ampak tudi pomembni ustvarjalci medkulturnega dialoga ter soustvarjalci odprte in vključujoče družbe z odgovornostjo do skupne prihodnosti,« je dejala Pirc Musar.
Žal pa ne gre spregledati številnih žarišč po svetu, med drugim na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. Predvsem Palestinci v Gazi preživljajo brutalne napade, zaradi česar je življenje tam nemogoče, je poudarila. »Zato sem zaskrbljena in vem, ne edina, da je bila meja običajnega vojnega konflikta že zdavnaj presežena, da smo vstopili v temno in grozeče, nehumano in brutalno območje genocida,« je dejala Pirc Musar.
Akademije se je udeležil tudi vrhovni poglavar Islamske skupnosti v BiH Husein Kavazović. Spomnil je, da je bil čas ustanovitve mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji tudi čas prihodov beguncev iz BiH v Slovenijo, kjer so našli zatočišče, česar ne bodo nikoli pozabili.
Kavazović se je Sloveniji tudi zahvalil za jasno in nedvoumno stališče do pobijanja in poboja nedolžnih palestinskih civilistov in otrok v bližini Gaze ter za priznanje palestinske države. »To jasno kaže, da imata etika in morala tukaj globoke korenine,« je dejal.
Muslimanski kulturni center je danes eden od kulturnih draguljev, je poudaril. »Trudili se bomo, da bo njegov angažma takšen, da bo sijal s pozitivno energijo in da bo v srca ljudi vnašal lepoto miru in sožitja različnosti,« je dejal Kavazović.
Muftija Porića in Kavazovića sta danes v prostorih ljubljanske nadškofije sprejela novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) Andrej Saje ter ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Saje je izrazil veselje nad zglednim sodelovanjem med Katoliško cerkvijo ter Islamsko skupnostjo v Sloveniji, so sporočili iz SŠK. Kavazović se je zahvalil za pomoč, ki jo je Katoliška cerkev preko Karitasa namenila BiH ob zadnjih poplavah, ki so hudo prizadele prebivalce te države. Ob tem je oba povabil na obisk v Sarajevo.
Mešihat Islamske skupnosti v Sloveniji, ki je najvišji verski in administrativni organ skupnosti, je bil ustanovljen decembra 1994. Pred tem je bil mešihat sprva del širše islamske skupnosti za Bosno in Hercegovino, Hrvaško in Slovenijo, pozneje pa nekaj let del mešihata za Hrvaško in Slovenijo. Ustanovitev mešihata v Sloveniji je pomenil administrativno samostojnost, duhovna in simbolna vez z Islamsko skupnostjo v Bosni in Hercegovini pa sta se ohranili.
