Največji vir emisij toplogrednih plinov v EU je bila s skoraj 694 milijoni ton ekvivalenta ogljikovega dioksida proizvodnja, gospodinjstva pa so bila s 690 milijoni ton drugi največji vir.
Med letoma 2013 in 2023 so se izpusti toplogrednih plinov zmanjšali v skoraj vseh gospodarskih dejavnostih, kar je po pojasnilih statistikov posledica splošnega zmanjšanja porabe energije in prehoda na obnovljive vire energije.
Pri tem so največji upad izpustov zabeležili v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 43 odstotkov oz. 448 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida), rudarstvu (za 25 odstotkov oz. 18 milijonov ton ekivalenta ogljikovega dioksida), storitvah (za 20 odstotkov oz. 54 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida) ter v proizvodnji (za 17 odstotkov oz. 142 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida).
Rast izpustov toplogrednih plinov pa so medtem zabeležili zgolj v dejavnosti transporta in skladiščenja (za 14 odstotkov). Kot navaja Eurostat, se zdi, da je nenehno povečevanje obsega prometa (predvsem cestnega tovornega) izravnalo znatne naložbe v nizkoogljične prometne tehnologije, ki so bile v tem sektorju izvedene od leta 2005.
Intenzivnost izpustov toplogrednih plinov, ki meri količino izpustov na enoto bruto dodane vrednosti v določenem gospodarstvu (pri čemer zmanjšanje intenzivnosti emisij pomeni manj emisij za enako količino ekonomske dodane vrednosti), se je predlani v primerjavi z letom 2013 zmanjšala za 32 odstotkov.
To po navedbah statistikov pomeni, da je gospodarstvo EU v navedenem obdobju hkrati povečalo dodano vrednost za 19 odstotkov in zmanjšalo izpuste toplogrednih plinov. Največje zmanjšanje intenzivnosti izpustov so zabeležile Estonija (-61 odstotkov), Irska (-50 odstotkov) in Slovenija (-41 odstotkov).
