Pritožbe staršev novorojenčkov in drugih otrok v prvih letih življenja, ki v Ljubljani in njeni širši okolici zaman iščejo prostega pediatra, so se začele po besedah ljubljanskega zastopnika pacientovih pravic Marjana Sušlja vrstiti v zadnjih mesecih. Težave niso od včeraj, a so se letos jeseni še zaostrile. Čeprav je po uradnih podatkih v osrednji Sloveniji še kar nekaj prostih pediatrov, so svojci najmlajših vedno znova zavrnjeni. »V Ljubljani ni pediatrične ambulante, ki bi sprejemala novorojenčke,« je izkušnje obupanih staršev povzel sogovornik. Razmere so nevarne in zahtevajo ukrepanje, je jasen. Zdravstvenim ustanovam je že predlagal, da bi zdravnike zavezali k sprejemanju novorojenčkov in najmlajših otrok, pri katerih so lahko posledice odsotne zdravstvene oskrbe posebej hude. »Podučili so me, da pravica otrok do oskrbe trči ob pravico zdravnikov, da zavrnejo dodatno opredeljevanje. Moj predlog ni bil sprejet,« je povedal.
Zakulisje, ki bi ga zaman iskali v uradnih podatkih
Pritožbe zaradi nedostopne izbire zdravnika se po opažanju sogovornika danes znatno pogosteje kot na družinsko medicino nanašajo na pediatrijo. V primeru odraslih je, čeprav rešitev ni idealna, oskrba na voljo v ambulantah za neopredeljene. Te se bodo vsak čas preimenovale v dodatne ambulante, a bodo v veliki meri delovale kot doslej. Ko se zdravnik upokoji brez naslednika ali pa odide v drug kraj, zdravstveni zavodi pacientom tudi sicer nudijo nadomestno oskrbo. Ta princip pa ne deluje v primeru najmlajših, ki zdravnika nikoli niso imeli. Starši iz Ljubljane in okolice večkrat naletijo tudi na sporno ločevanje, za katero sploh ni pravne podlage.
V nekaterih krajih, kjer so pediatri še prosti, so na primer sprejemali le »domačine«, je povedal Sušelj, v nekaterih pa le otroke s starejšimi sorojenci, ki so že vpisani pri tamkajšnjih zdravnikih. Poleg tega v ambulantah za šolske otroke in mladino zavračajo vpise predšolskih otrok. Dojenčki brez zdravnika v teh razmerah ostajajo brez preventivnih pregledov in cepljenj, je izpostavil zastopnik. Zastavlja se tudi vprašanje, kam se družine obrnejo, ko ti otroci zbolijo in (še) ne gre za nujno stanje, pri katerem je oskrba na voljo tudi za otroke brez zdravnika. Morebitno odpiranje posebnih ambulant za najmlajše brez zdravnika sicer ne bi bilo prava rešitev, dodaja Sušelj. Starši bi morali po njegovem mnenju imeti možnost, da zlasti za otroka v prvih letih življenja izberejo »stalnega« pediatra. Oblasti se v tem primeru ne bi smele zanašati zgolj na uradne podatke o številu pediatrov, ki še ne dosegajo meje za odklanjanje dodatnih vpisov, je prepričan Sušelj.
Spremembe, a brez kratkoročnih rešitev za otroke
V Mestni občini Ljubljana je bilo na zadnji novembrski dan brez osebnega zdravnika 15 odstotkov odraslih ter skoraj desetina otrok in mladostnikov pred polnoletnostjo, kažejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V glavnem mestu so sicer že ob odpiranju ambulant za neopredeljene, ki so namenjene odraslim, opozarjali, da bodo ob številnih omejitvah stežka zagotavljali dovolj osebja za te ambulante. V zadnjem obdobju se je tako pogosto dogajalo, da ljubljanske ambulante za neopredeljene niso sprejemale prebivalcev, ki niso nekdanji pacienti tamkajšnjega zdravstvenega doma. Sprva je veljalo, da se bodo z novo interventno zakonodaje te ambulante zgolj preimenovale v dodatne ambulante in da vsebinskih sprememb ne bo, a so poslanci tik pred zdajci vključili razširjene kriterije, na primer možnost dela upokojenih zdravnikov v dodatnih ambulantah. »Verjamemo, da bo širjenje kriterijev omogočilo odpiranje dodatnih ambulant za prebivalce brez izbranega zdravnika. Glavni namen širitve nabora zdravnikov, ki se lahko vključujejo v delo teh ambulant, je prav olajšanje njihovega odpiranja na območjih, kjer je potreba največja,« so nam sporočili z ministrstva.
Po drugi strani pa se niso odločili za interventno reševanje razmer v primarni pediatriji. »Analize kažejo, da so največje težave trenutno na področju družinske medicine,« svojo odločitev utemeljujejo v zdravstvenem resorju, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel. Na ministrstvu za zdravje pričakujejo, da bodo pediatri več otrok opredelili ob finančnih spodbudah in boljšem vrednotenju glavarinskih količnikov, s katerimi v zdravstvu merijo obremenitve. »V prihodnje bomo pozorno spremljali razmere ter po potrebi oblikovali dodatne rešitve za zagotavljanje ustrezne zdravstvene oskrbe za otroke,« so napovedali.
Spomnimo, da je bila dosedanja meja 1895 glavarinskih količnikov, pri kateri lahko v ambulantah družinske medicine in primarne pediatrije zavrnejo dodatne vpise, zastavljena v mandatu vlade Marjana Šarca. Njen novi ekvivalent je 1348 glavarinskih količnikov, ki jih bodo sicer merili nekoliko drugače kot doslej. V samo mejo za odklanjanje novih pacientov vlada tudi tokrat ni posegla, bodo pa zdravstveni domovi in koncesionarji za večje in hkrati ne pretirano število pacientov »nagrajeni« z višjimi prihodki.
