»Kot predsednik Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo sem s sprejetim zakonom zelo zadovoljen,« pravi profesor pravnih ved Jaka Cepec. »Slovenija se z njim pridružuje državam, ki so že prepoznale nujnost takšne zakonodaje, kar bo pripomoglo k enakopravnejšemu in bolj pravičnemu življenju vseh, ki so premagali težke bolezni. Z zakonom odpravljamo tudi z rakom povezane tabuje in stigmo. Rak namreč ni več smrtna obsodba, ampak zahtevna in zahrbtna bolezen, ki jo številni uspešno premagajo. V vsakdan se vrnejo še močnejši in bolj ozaveščeni o pomembnih stvareh v življenju.«
Zakon, o katerem govori Cepec, je državni zbor sprejel v petek s 74 glasovi za in brez glasu proti. Odpravlja finančno diskriminiranje prebivalcev, ki so preboleli raka ali jim je bila potrjena okužba s hepatitisom C ali virusom HIV. Pri sklepanju zavarovalnih pogodb, življenjskih ali posojilnih zavarovanj in kreditnih pogodb za nepremičnino imajo zdaj enake pravice kot drugi.
V dosedanjih razmerah je namreč prebolela onkološka bolezen utegnila otežiti ali celo onemogočiti dostop do finančnih storitev, sploh če so povezane z življenjskimi zavarovanji. Problem je bil najbolj pereč za tiste, ki so za rakom zboleli v otroštvu. Čeprav so povsem zdravi, si z najemom kredita niso mogli urediti stanovanjskega vprašanja in so bili s tem bistveno prikrajšani v primerjavi z osebami, ki niso nikoli zbolele za rakom.
»Zdravstveni vprašalniki, ki med drugim vključujejo vprašanja o morebitnih preteklih rakavih obolenjih, so redna in običajna praksa bank in zavarovalnic pri oceni tveganj na strani konkretnega potrošnika oziroma pri prodaji finančnih produktov, posebej kreditov in življenjskih zavarovanj,« je v času javne obravnave zakonskega predloga opozarjala Zveza potrošnikov Slovenije.
Zdravstveni vprašalniki so redna praksa bank in zavarovalnic
Zavarovalnice in kreditne institucije po trenutni zakonski ureditvi lahko pri sklepanju pogodb od posameznikov zahtevajo informacije o njihovem zdravstvenem stanju, vključno z morebitnimi preteklimi rakavimi obolenji. Te informacije nimajo časovne omejitve, kar pomeni, da so posamezniki pogosto prisiljeni razkriti svojo celotno zdravstveno zgodovino, tudi če je od bolezni minilo že več let ali celo desetletij. Posledica takšnega razkritja je lahko zavrnitev zavarovanja ali bistveno višja premija, kar ustvarja neenake pogoje za nekdanje bolnike.
Cepec je opozarjal tudi na poslovno politiko nekaterih zavarovalnic, da diagnozo nehajo upoštevati šele 20 let po koncu zdravljenja. Vendar ta 20-letni rok ne temelji na sodobnih znanstvenih spoznanjih. Pri nekaterih oblikah raka se namreč verjetnost ponovitve izenači z verjetnostjo pojava bolezni pri osebah, ki še niso imele te bolezni. Sprejeta zakonska rešitev upošteva to dejstvo.
»Zakon omogoča, da tisti, ki so preboleli bolezen, pri sklenitvi zavarovalnih in kreditnih produktov zavarovalnici ne poročajo več o preboleli bolezni, zavarovalnice pa tega podatka od njih ne smejo zahtevati,« je uveljavitev zakona pohvalila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Enak dostop do bančnih in zavarovalniških produktov ima od zdaj vsaka oseba, ki je zbolela za rakom in je od konca aktivnega zdravljenja minilo sedem let, bolezen pa se ji medtem ni ponovila. Med upravičenci so tudi tisti, ki so zboleli za rakom pred svojim 21. letom starosti in je od konca aktivnega zdravljenja brez ponovitve bolezni minilo pet let. Enake pravice imajo tudi okuženi z virusom hepatitisa C, ki pred zdravljenjem niso imeli napredovane bolezni jeter oziroma določenih soobolevnosti in je od konca aktivnega zdravljenja in ozdravitve minilo tri mesece. Pri okuženih z virusom HIV velja pogoj, da mora od začetka aktivnega zdravljenja miniti leto dni.
Posebna komisija bo še skrajševala rok do pozabe
Za določene tipe ali stadije raka se obdobje do pridobitve pravice do pozabe lahko tudi skrajša. Zakon namreč ustanavlja posebno komisijo, ki bo spisala seznam tipov in stadijev raka ter obdobja, ko posameznik pridobi pravico do pozabe. »Upam in verjamem, da nam bo znotraj posebne komisije uspelo uveljaviti dodatno skrajšanje roka predvsem za vse oblike rakov, ki prizadenejo otroke in mlajše odrasle, saj verjamemo, da so prognoze pri teh vrstah rakov in pacientov še pomembno boljše,« pravi Cepec, ki se v imenu združenja zahvaljuje Vesni Marinko in Alenki Kovač Arh z ministrstva za zdravje za njuno izrazito strokovno in požrtvovalno delo pri tem projektu.
