Noveli zakonov o kmetijstvu in o zaščiti živali, povsem nova zakona o zdravju živali ter o varni hrani in krmi … To je le nekaj načrtov, ki jih ima ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v povezavi z zakonodajo. Vse zakonodajne predloge namerava v javno obravnavo poslati konec tega meseca, v drugi polovici februarja naj bi šli v medresorsko usklajevanje, že junija pa naj bi jih potrdil državni zbor.
Vsebina novega zakona o kmetijstvu je skrivnost
To velja tudi za novelo zakona o kmetijstvu, ki je nekakšna kmetijska ustava in ki je od leta 2008 doživel enajst sprememb in dopolnitev, zadnji, minimalni, februarja in julija 2023, torej v času vlade Roberta Goloba. Zdaj nameravajo ta zakon korenito spremeniti. Kaj konkretno načrtujejo na MKGP, le nekaj dni pred napovedanim začetkom javne obravnave tega dokumenta ne vedo niti tisti, ki ga bodo morali izvajati, to pa so predvsem kmetje oziroma njihove organizacije.
Maša Žagar, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na MKGP, jim je 19. decembra lani prek videokonference predstavila le groba izhodišča za novi zakon o kmetijstvu, obljubljenega gradiva, na katero bi lahko dali pisne pripombe, pa še vedno niso dobili.
Kaj bo s kmetijskimi svetovalci?
Spremembo naj bi doživela tudi določila, ki se nanašajo na javne službe v kmetijstvu, zlasti na kmetijsko svetovalno službo, ki deluje v sklopu Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Maša Žagar je napovedala zgolj to, da bodo storitve javnih služb približali uporabniku, torej kmetu, zmanjšali naj bi tudi administrativno obremenitev teh služb. Kaj konkretno nameravajo narediti s kmetijsko svetovalno službo, ni razkrila.
Konec lanskega leta je potekla sedemletna koncesijska pogodba, s katero je vlada Mira Cerarja izvajanje javne službe kmetijskega svetovanja dodelila KGZS. Golobova vlada je nameravala leta 2023, ko je bila kmetijska ministrica še Irena Šinko, zbornici javno službo odvzeti in jo prenesti na novoustanovljeni javni zavod. Ocenili so namreč, da z njeno sedanjo organiziranostjo ni nihče zadovoljen. Toda ta predlog je nato zamrl.
Kmete bi osvobodili obveznega članstva v zbornici
Golobova vlada zbornici ni podelila nove koncesije za kmetijsko svetovanje za sedem, pač pa zgolj za eno leto, torej do konca tega leta.
MKGP je hkrati naložila, da ji mora do konca aprila 2025 predložiti nov predlog zakona o kmetijstvu, ki v členih od 113 do 127a ureja tudi področje javnih služb v kmetijstvu. Če bi službo kmetijskega svetovanja odvzeli zbornici, bi to zanjo pomenilo tudi velik finančni odtegljaj, saj za izvajanje javne službe kmetijskega svetovanja na leto dobi več kot deset milijonov evrov proračunskega denarja, za vse naloge skupaj pa okoli 21 milijonov evrov.
Že vse od začetka delovanja kmetijske zbornice pred četrt stoletja se sporadično pojavljajo tudi predlogi za odpravo obveznega članstva v njej. Po naših informacijah je to znova aktualno. Pobudniki naj bi bili poslanci Gibanja Svoboda, ki jih moti, ker je po zborničnih volitvah oktobra lani to največjo nevladno organizacijo kmetov z več kot 110.000 obveznimi člani prevzela Janševa SDS.
V SDS in NSi so bili včasih za prostovoljno članstvo
SDS, ki si je zbornico kadrovsko popolnoma podredila, z odpravo obveznega članstva v njej ne bi smela imeti prevelikih težav, saj je takšno rešitev v preteklosti tudi sama zagovarjala. Enako velja za drugo opozicijsko stranko, Novo Slovenijo, ki je rekorderka po vloženih zahtevah za prostovoljno včlanjevanje v kmetijsko zbornico. Leta 2011 je kot zunajparlamentarna stranka za tak predlog zbrala skoraj šest tisoč podpisov državljanov. A ker z njim ni bila uspešna, ga je leta 2013, po vrnitvi v parlament, ponovila. »Z odpravo obveznega članstva v KGZS želimo razbremeniti slovenskega kmeta, ki mu v teh kriznih časih ni lahko, in mu ponuditi možnost svobodne izbire. Zbornica zaradi prostovoljnega članstva ne bo propadla, se bo pa morala bolj potruditi za pridobivanje članov,« je leta 2013 pojasnila tedanja predsednica NSi Ljudmila Novak.
Številni minuli poskusi odprave obveznega članstva v kmetijski zbornici so se sfižili. Prevladali so argumenti, da bi to pomenilo konec zbornice, saj kmetov, ki bi ji prostovoljno plačevali članarino, najverjetneje ne bi bilo prav veliko. Vseh prostovoljnih članov zbornice, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo, je trenutno 146. Od tega se jih je enajst včlanilo lani, glavnina le dva meseca pred oktobrskimi volitvami v organe zbornice, da so se lahko potegovali za funkcije v njej.
