Pacienti ob odpovedi termina niso vedno dobili novega, nekaterim pa so po večkrat odpovedali operacijo, kaže nedavno objavljeno poročilo o stanju varstva pacientovih pravic. »Veliko žensk je izgubilo osebnega ginekologa, otroci niso imeli osebnih pediatrov, pokazalo se je veliko pomanjkanje psihologov in psihiatrov. Še posebej velika težava je na področju mladinske psihiatrije,« dodaja poročilo. Zajelo je razmere v letu 2023, a vključuje tudi lanske spremembe. Pomanjkljivosti, ki jih izpostavlja, še vedno niso v celoti odpravljene.
Pomanjkljive zmogljivosti, a tudi organizacija
Med težavami, ki so jih popisali zastopniki pacientovih pravic, je bilo tudi predolgo čakanje bolnikov na izvide. V zobozdravstvu so bili pacienti ponekod po dolgi čakalni dobi deležni samo pregleda zobovja, nato pa so morali še več mesecev čakati na zdravljenje, je še razvidno iz poročila. Mladostniki so sredi obravnave ostajali brez ortodonta, nekateri pa so, ker drugje niso bili na vrsti pravočasno, izgubili možnost obravnave v javnem zdravstvu.
»Kljub nekaterim vladnim ukrepom, kot je vzpostavitev ambulant za neopredeljene zavarovane osebe, težava pomanjkanja kadra ni bila celovito rešena,« je zapisano v sklepnih ugotovitvah. Zastopniki pacientovih pravic so se zavzeli za sistemsko ureditev statusa ljudi, ki so ostali brez osebnega zdravnika. O odhodu zdravnikov v pokoj bi bilo treba paciente obveščati pravočasno, so opozorili, po oceni zastopnikov pa bi bila smiselna tudi reorganizacija opredeljevanja in obravnave pacientov na primarni ravni. Ustrezne prostorske in kadrovske zmogljivosti bi bilo treba zagotoviti na vseh ravneh zdravstva, ugotavljajo, pri tem pa so posebej opozorili na nujo urejanja negovalnih bolnišnic.
Na ministrstvu za zdravje so v poročilu o stanju varstva pacientovih pravic našteli že sprejete ukrepe. Če se sprosti kakšen termin, ga morajo v zdravstvu zdaj naprej ponuditi bolnikom, ki glede na svoje zdravstvene težave čakajo najdlje, so izpostavili lanske spremembe pri naročanju. Spomnili so tudi na vzpostavljanje centrov za duševno zdravje in napovedali prenovo zakona o pacientovih pravicah. V primeru osnovnega zdravstva pa so med dosežke zadnjega leta vključili ambulante, ki morajo ob zaposlitvah dodatnih medicinskih sester sprejeti dodatne obremenitve. Kot smo že poročali, se je tik pred koncem minulega leta sicer izkazalo, da v omenjenih ambulantah – po decembrskih podatkih jih je 27, poročilo pa izpostavlja prvotne načrte o stotih – niso vpisali dovolj dodatnih pacientov. Na ministrstvu za zdravje so zdravstvene domove in koncesionarje opozorili, da bodo dodaten denar za leto 2024 v tem primeru prejeli le, če bodo svoje obveznosti izpolnili do 31. decembra.
Monika Ažman: Spremembe bi morali uvajati bolj premišljeno
Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman ocenjuje, da bi novosti na terenu lažje uvajali, če bi se zdravstvene oblasti sprememb lotile sistemsko. Napredek opažajo v primeru uvajanja specializacij v zdravstveni negi, je povedala. Pri ambulantah z dodatnimi medicinskimi sestrami pa pogrešajo bolj premišljeno urejanje izobraževanja in prenašanja kompetenc, ki jih bodo v prihodnje imele diplomirane medicinske sestre. Tudi pri odpiranju novih centrov za duševno zdravje bi morali k izobraževanju in usposabljanju tamkajšnjih zaposlenih pristopiti bolj premišljeno, opaža sogovornica. »To še posebej velja za centre, kjer obravnavajo otroke in mladostnike. Upoštevati bi morali, da gre za novo dejavnost,« je poudarila Monika Ažman.
