Na Slovenskih železnicah (SŽ) sicer pravijo, da jim je pri organizaciji potniškega prometa poleg varnosti prvi cilj, da promet teče čim bolj nemoteno. »Ker trenutno na večjem delu javne železniške infrastrukture v Sloveniji potekajo obsežna investicijska in vzdrževalna dela, so zamude določenih vlakov neizogibne. Skoraj vse zamude namreč nastanejo kot posledica investicijskih in vzdrževalnih del na infrastrukturi,« pojasnjujejo v SŽ. Gradbena dela, kot so dodali, pa predvidevajo tudi zahtevano počasno vožnjo vlakov mimo gradbišč in organizacijo nadomestnih prevozov, kar vse vpliva na odmik od načrtovanih voznih redov in zamude. Poleg tega je na enotirnih progah prepustnost teh še toliko bolj omejena.
Investicijska in vzdrževalna dela so v zadnjem obdobju zahtevala tudi popolne zapore nekaterih prog, na primer na gorenjski. Pri čemer, kot so še zapisali v SŽ, »nadomestni prevozi z avtobusi trajajo dlje in je hkrati čas vožnje avtobusov zaradi razmer na cestah težko predvidljiv. Nastale zamude zaradi nadomestnih prevozov pa vplivajo tudi na druge vlake in na drugih progah lahko pride do veriženja zamud zaradi potrebnega zagotavljanja nekaterih prestopnih vez.« Ob tem v Slovenskih železnicah dodajajo, da je »delež zamud, kjer je vzrok na strani prevoznika potniškega prometa, kot na primer zamuda zaradi zagotavljanja zvez med vlaki zaradi predhodno nastale zamude, morebitni zamik v odhodu zaradi prevoza večjih skupin ali oseb z omejeno mobilnostjo, tehnični vzrok ali drugi izredni dogodki, manj kot pet odstotkov.«
Medtem ko je med zunanjimi vzroki za zamude, kot še pojasnjujejo v SŽ, lahko tudi »zamuda mednarodnega vlaka, ki je nastala pri predhodnem prevozniku«. Večje zamude na progah povzročajo izredni dogodki in prav ti, mednje uvrščajo ovire na tirih, neugodne vremenske razmere, ki povzročajo ovire, kot je trganje vozne mreže in podobno, so v letošnjem letu povzročili največje zamude.
Največje zamude v letošnjem letu
Med petimi največjimi zamudami vlakov, ki so jih na Slovenskih železnicah v tem letu evidentirali do petka, 13. septembra, je bil vlak, ki je 20. januarja na končno postajo prišel s 343-minutno zamudo, na drugem mestu je vlak, ki je 25. julija na končno postajo (v tem primeru je šlo za izredni dogodek na avstrijskem železniškem omrežju) prišel 333 minut pozneje od napovedanega po voznem redu, sledil je vlak 22. julija, ki je na končno postajo prišel s 321-minutno zamudo. Veliko zamudo sta imela tudi vlak 21. januarja, ki je na končno postajo prišel 305 minut pozneje, kot je bilo načrtovano, in vlak, ki je 20. januarja na cilj prišel z 290-minutno zamudo. Vsi ti vlaki, kot že omenjeno, so imeli zamudo zaradi izrednega dogodka, pri čemer, kot so opozorili v SŽ, »to ne pomeni nujno, da so potniki prišli na svojo ciljno destinacijo z navedeno zamudo, saj vedno, ko je mogoče, ko gre za predvideno daljšo zamudo, za potnike organiziramo nadomestni prevoz z avtobusi ali jih prepeljemo z drugim oziroma naslednjim vlakom«.
Med podatki o zamudah potniških vlakov, ki so jih posredovali s Slovenskih železnic, je tudi ta, da je lani povprečna zamuda potniških vlakov na sto kilometrov poti znašala 5,8 minute. Kar je, kot pojasnjujejo, posledica večjega števila investicijskih in vzdrževalnih del na infrastrukturi, pa tudi izrednih dogodkov in vremenskih ujm, ki so na posameznih odsekih prog za daljši čas prekinile promet. Zamuda v letošnjem letu do junija je v povprečju znašala štiri minute na sto kilometrov, medtem ko je po podatkih, navedenih v letnih poročilih SŽ, zamuda potniških vlakov leta 2020 v povprečju znašala 2,7 minute, leto pozneje 3,9 minute in predlani štiri minute na sto kilometrov. Kot je še mogoče razbrati iz letnih poročil, je število potnikov na vlakih skozi navedena leta naraščalo.
Preverjanje možnosti optimizacije
Na Slovenskih železnicah pravijo, da zamude zelo resno obravnavajo in vsakodnevno preverjajo možnosti za optimizacijo. »Spremljamo kazalnike zamud in točnosti ter nenehno preverjamo možnosti izboljšav, vezano na dela, ki jih izvajata upravljalec JŽI (javne železniške infrastrukture, op. a.) in DRSI (Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, op. a.).« Ob tem navajajo še primerjavo z nekaterimi evropskimi prevozniki, ki ob delih odpovedo vlake, medtem ko v SŽ pravijo, da je njihov cilj potnikom zagotoviti čim več povezav s trajnostnim javnim prevozom – če zaradi del ne gre z vlaki, ponudijo nadomestni prevoz z avtobusom.
