Letos je bilo po Evropi že več kot pet tisoč izbruhov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih in 628 pri domačih. Kar zadeva divje prašiče, je najhuje na Poljskem (1401 izbruh) in v Italiji (1144 izbruhov), 38 so jih potrdili tudi Hrvati, pri domačih pa v Srbiji (261 izbruhov) in Romuniji (155 izbruhov), na Hrvaškem so jih potrdili šest. Dodatna nadloga za živinorejce je bolezen modrikastega jezika (angl. blue tongue virus, BTV), ki se je s podnebnimi spremembami iz Afrike razširila tudi v Evropo. Letos se je število primerov drastično povečalo. Bolezen za ljudi ni nevarna, zato lahko meso in mlečne izdelke dovzetnih živali uživamo brez skrbi. Ogroža predvsem ovce in govedo ter povzroča veliko gospodarsko škodo. Prenašajo jo krvosesne mušice iz rodu Culicoides, ki so po obliki podobne komarjem, vendar so manjše od njih in bolj čokate. Za bolezen so značilne spremembe na ustni in nosni sluznici ter roževini parkljev.
Slovenija ima že osem let mir pred BTV
V Evropi se je BTV konec devetdesetih let prejšnjega stoletja najprej pojavil v Grčiji, Italiji ter na Korziki in Balearskih otokih. Potem se je postopno širil tudi drugam. V Sloveniji so prvi primer BTV (serotip 4) ugotovili novembra 2015, in sicer na govedorejski kmetiji v prekmurski občini Kuzma. Avgusta 2016 so bolezen modrikastega jezika prvič potrdili tudi pri ovcah na območju Ilirske Bistrice. Skupaj je bilo potrjenih trinajst izbruhov pri govedu in štirinajst pri ovcah, zadnji 4. novembra 2016.
Edini ukrep za izkoreninjenje bolezni je zaščitno cepljenje. Po mnenju stroke je treba pet zaporednih let cepiti vsaj 95 odstotkov populacije goved in ovac. Do leta 2016 je BTV sodil med posebno nevarne bolezni živali, za katere je Bruselj predpisoval obvezno takojšnje izkoreninjenje. Zato je Slovenija leta 2016 začela na proračunske stroške cepiti vse govedo in drobnico. Program cepljenja se je iztekel leta 2021. Ker po letu 2016 izbruhov BTV pri nas ni bilo več, ima Slovenija od aprila 2021 uradno priznan status države, proste bolezni modrikastega jezika, zato cepljenja ni več. Toda če bi se bolezen znova pojavila, bi bilo to najverjetneje potrebno, je pa vprašanje, ali bi ga tokrat financiral državni proračun, kajti BTV od leta 2016 spada med bolezni kategorije C, za katere lahko države članice EU izvajajo neobvezne programe izkoreninjanja bolezni.
Drastično povečanje izbruhov
Nevarnost, da bi se BTV znova pojavil tudi pri nas, je velika. Po navedbah Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava) se je namreč bolezen v zadnjem letu razširila v več evropskih državah. Največ izbruhov je trenutno povezanih z okužbo BTV serotipa 3 (BTV 3), ki so ga lani prvič potrdili v Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem, nato pa se je razširil tudi na Dansko, v Francijo in Luksemburg. BTV 3 so v zadnjem času potrdili tudi na Švedskem, Portugalskem, v Španiji, na Češkem in v Avstriji. V Avstriji so primere BTV 3 potrdili v regiji Vorarlberg na zahodu države (na meji z Nemčijo in Švico, ki je prav tako že potrdila pojav BTV 3), na avstrijskem Štajerskem in Koroškem pa primere serotipa 4. V Španiji in Italiji so v letošnjem letu potrdili tudi kroženje BTV 8, so za Dnevnik pojasnili na upravi in poudarili, da se je letos število izbruhov BTV drastično povečalo, težavo pa predstavljajo predvsem premiki goved in drobnice oziroma trgovanje.
Zaradi kroženja BTV so okužene države članice razveljavile status prost okužbe z BTV za svoja celotna območja, Češka pa je zaradi kroženja BTV 3 razveljavila status le za del države in vzpostavila območja z omejitvami. Dogajanje na Češkem je za slovenske rejce izjemno pomembno, saj od tam za nadaljnjo rejo pripeljejo največ goved. Lani so jih blizu 20.000, letos pa več kot 12.000, kar je dobra polovica vsega uvoza. Uprava zato rejce poziva, naj bodo pri nakupu goved in drobnice iz drugih držav članic EU previdni in upoštevajo predpisane pogoje za vnos živali v Slovenijo. Eden od njih je, da morajo biti živali, ki prihajajo v državo, cepljene proti vsem serotipom virusa BTV, ki so jih v zadnjih dveh letih potrdili na območju izvora živali.
Težave imajo tudi Avstrijci
Slovenski rejci so letos 582 goved za nadaljnjo rejo pripeljali tudi iz Avstrije, ki ima prav tako težave z BTV. Po navedbah dr. Janeza Posedija z Inštituta za virologijo in parazitologijo na ljubljanski veterinarski fakulteti imajo Avstrijci trenutno dva serotipa BTV, 4 in 3. »Glede serotipa 3 je težava, ker za zdaj ni cepiva, ki bi preprečilo širjenje virusa, obstaja pa cepivo, ki bistveno omili potek bolezni, če se živali po cepljenju okužijo. Pri serotipu 3 naj bi bila za nameček visoka (okoli 25-odstotna) smrtnost pri ovcah. Na srečo imajo Avstrijci na Štajerskem serotip 4, proti kateremu imajo naše živali še neko odpornost. Seveda tiste, ki so jih večkrat cepili,« je pojasnil Posedi.
Osebno tudi meni, da bi imel morebiten pojav bolezni modrikastega jezika, predvsem serotipa 3, bistveno večje posledice za slovensko kmetijstvo kot afriška prašičja kuga, če bi jo dobili. Zakaj? »Ker je govedoreja upravičeno naša paradna živinorejska panoga in ker postaja drobnica ob govedu ključni 'kultivator' naše krajine,« je odgovoril Posedi.
