Da bi v Slovenijo privabili novo delovno silo, bi vlada v zakon o dohodnini vključila novo davčno olajšavo za visoko kvalificirane kadre iz tujine v starosti do 40 let. Kot je povedal Boštjančič, bodo ti novi rezidenti pet davčnih let po prihodu v Slovenijo deležni znižane dohodnine v višini sedem odstotkov bruto plače. "Ukrep je namenjen privabljanju visoko kvalificirane delovne sile, za katero se konkurira na globalnem trgu," je dejal.

Poslancem opozicije se ta ukrep ne zdi pravičen. "Diskriminiramo domače strokovnjake, ki bodo morda prav zaradi tega svoje priložnosti raje poiskali v tujini," je dejal Franc Rosec (SDS). Jernej Vrtovec (NSi) pa je predlagal, naj se namesto te olajšave uvede socialno kapico, ki bi veljala tako za že zdaj zaposlene v Sloveniji kot za tiste, ki bi se priselili iz tujine.

Pomisleke do predlagane nove olajšave imajo tudi nekateri poslanci koalicije. Ker bo pogoj zanjo dvakratnik povprečne plače, se v SD po besedah Soniboja Knežaka bojijo, da bodo ukrep, namenjen inženirjem in razvojnikom, izkoristili menedžerji in direktorji. Podobno menijo v Levici, katere poslanec Milan Jakopovič je vprašal, koliko visoko izobraženih mladih zaposlenih sploh ima tako visoko plačo.

Kot drugi ukrep, s katerim naj bi v Slovenijo privabili nove delavce, je Boštjančič navedel odpravo pogoja, da mora zavezanec za letno odmero dohodnine za nerezidente dokazati, da dohodki, doseženi v Sloveniji, v njegovi državi niso obdavčeni.

Vlada želi z novelo zakona tudi spodbuditi lastništvo zaposlenih v podjetjih, zato je pripravila dve rešitvi. Kot prvo je Boštjančič navedel preložitev obdavčitve nagrad za zaposlene v zagonskih podjetjih na kasnejše obdobje, kot drugo pa spremembe pri obdavčitvi nagrajevanja delavcev z delnicami na način, da se zmanjša strošek za delodajalca.

Veliko pozornosti so bile v razpravi deležne predlagane spremembe obdavčitve dohodkov iz dejavnosti za zavezance, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance naj bi se znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. Hkrati je za prve predvideno zvišanje meje za uveljavljanje 80-odstotnih normiranih stroškov na 60.000 evrov, za druge pa ohranitev pri 12.500 evrih.

S tem se bo sistem normirancev ponovno približal svojemu prvotnemu cilju, to je administrativni poenostavitvi za zavezance z majhnim obsegom poslovanja, je pojasnil Boštjančič. Predlagane spremembe se sicer po njegovih besedah nanašajo na majhen del zavezancev in tudi v opoziciji so nasprotovali dodatnemu obremenjevanju normirancev zaradi zgolj 12 milijonov evrov dodatnih prihodkov. Cilj vlade je torej po Vrtovčevih besedah drugačen, in sicer "obračun z zdravniki z normiranimi s.p. ali pa pridnimi ljudmi, ki poleg osemurnega dela nekje v službi delajo še popoldan".

Po Knežakovih besedah si samostojni podjetniki ne zaslužijo zmerljivk, čeprav se v SD strinjajo, da je treba prilagoditi njihovo davčno obravnavo. Potrebne so povezane rešitve, ki bi preprečevale zlorabe, prekarnost in izmikanje obveznostim, je dejal in menil, da zgolj z davčnimi bremeni ne morejo odpraviti anomalij, ki jih na trgu dela predstavlja v podjetniška razmerja maskirano prekarno delo.

Med preostalimi določbami predloga novele zakona je ponovna izključitev subvencij za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (t.i. OMD plačila) iz obdavčitve. Omogočili naj bi tudi prenašanje neizkoriščenih olajšav za digitalni in zeleni prehod v naslednjih pet zaporednih let, podaljšali ukrep ničelne bonitete na električne avtomobile v naslednjih pet let in jo nato postopno zviševali ter omejili pokrivanje davčnih izgub na pet let.

DZ bo v nadaljevanju današnje seje obravnaval še predloge novel zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, zakona o davku na dodano vrednost, zakona o davčnem potrjevanju računov, zakona o davčnem postopku in zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Če bodo poslanci na koncu odločili, da so primerni za nadaljnjo obravnavo, vlada predlaga potrditev celotnega paketa še letos. Spremembe naj bi bile uveljavljene s 1. januarjem 2025.