Voditelji Evropske unije so se včeraj strinjali, da želijo poglobiti skupni notranji trg Evropske unije, potem ko so prisluhnili nekdanjemu evropskemu komisarju in italijanskemu premierju Enricu Letti, ki zadnje mesece pripravlja posebno poročilo o prihodnosti notranjega trga EU. Na takšen način bi EU postala globalno bolj konkurenčna. Letta med drugim predlaga krepitev notranjega trga na področju kapitalskih trgov, energetike in telekomunikacij pa tudi oblikovanje pete svoboščine o inovacijah in raziskavah, kar je eno od področij, na katerih EU caplja za ZDA in Kitajsko.
Čakajoč na Draghijevo poročilo
Konkretnih priporočil Lette, za katera je sam dejal, da gre za nabor ukrepov, iz katerega lahko evropski voditelji izbirajo, voditelji EU niso sprejemali. Zavzeli so se za močnejši notranji trg, trdnejšo industrijsko politiko, zmanjšanje birokratskih ovir za podjetja in nove velike naložbe na evropskem notranjem trgu. Največ razprave je spodbudila ideja o tesnejšem združevanju kapitalskih trgov v evropsko kapitalsko unijo, kar naj bi slednjič ugodno vplivalo na pridobivanje zasebnih investitorjev.
Podrobnosti novega dogovora o evropski konkurenčnosti bosta zdaj dorekli belgijsko in madžarsko predsedstvo svetu EU. Za njegovo pripravo bo za Lettovim ključno še poročilo nekdanjega šefa Evropske centralne banke in nekdanjega italijanskega premierja Maria Draghija o evropski konkurenčnosti. Priporočila naj bi bila za evropske voditelje pripravljena do konca leta. V času vse ostrejše globalne konkurence – evropski voditelji so že v preteklosti ugotavljali, da Evropska unija na številnih področjih zaostaja za ZDA in Kitajsko – so zdaj slišali številne predloge, kako bi lahko sedemindvajseterica okrepila svoj gospodarski položaj v svetu. »Časa ni več. (…) To je zadnja priložnost,« je na nujnost sprememb opozoril Letta.
Kako ogreti zasebnike
za naložbe v EU?
Enrico Letta v poročilu med drugim ugotavlja, da je razvoj Evropske unije na različnih področjih, od umetne inteligence do zelenega prehoda, ogrožen zaradi naraščajočih geopolitičnih napetosti in protekcionizma. ZDA so denimo uvedle subvencije za zeleni prehod predvsem za ameriška podjetja. S subvencijami svojo visokotehnološko in zeleno industrijo močno podpira tudi Kitajska. »Zastoj je tako velik, da si ne moremo privoščiti čakanja. To se nanaša predvsem na Združene države Amerike pa tudi na druga velika gospodarstva,« je dejal Letta.
Evropska komisija denimo ugotavlja, da bi EU za dodatne naložbe v zeleno in digitalno tranzicijo na leto potrebovala 620 milijard evrov. Vprašanje je, od kod vzeti denar. Za gospodarstvo bi bilo zelo dobrodejno, če bi jim uspelo 33 bilijonov evrov zasebnih prihrankov preusmeriti v realno gospodarstvo. Potrebnih bo torej več naložb zasebnikov. V EU bi želeli obdržati okoli 300 milijard evrov zasebnega kapitala, ki vsako leto odteče v tujino, predvsem v ZDA.
To bi lahko dosegli z vzpostavitvijo unije kapitalskih trgov, ki so za zdaj zelo fragmentirani. Zato denimo Letta predlaga »razširitev enotnega trga« tudi na finančne trge. A tu se postavljajo vprašanja nadzora, na katera države članice različno odgovarjajo. Premier Robert Golob zagovarja unijo kapitalskih trgov, a ne na način, da se v celoti centralizira. Po njegovi oceni je treba doseči ravnotežje med centralnim nadzorom in lokalnim delovanjem.
