Uživanje sladkih pijač velja za ključno gonilo svetovne epidemije debelosti ter je povezano z zobno gnilobo, sladkorno boleznijo in srčnimi boleznimi. Vlada Roberta Goloba se je na javnozdravstveni izziv odzvala z davčnim instrumentom. V prvem vladnem paketu davčnih sprememb je dvignila DDV za sladke pijače z dodanim sladkorjem ali sladili ter energijske pijače, in sicer s trenutnih 9,5 odstotka na 22 odstotkov.
Odziv gospodarskih interesnih združenj na ukrep, s katerim naj bi v državni proračun steklo dodatnih 12 milijonov evrov na leto, je bil predvidljivo negativen. »Dvig je nesprejemljiv in izjemno škodljiv za gospodarstvo in potrošnike. Pomeni dvig maloprodajnih cen brezalkoholnih pijač, posledično inflacije, in je brez konkretnih dokazov o pozitivnih učinkih na zdravje,« je sporočilo Združenje industrije pijač pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Vlado je pozvalo, da naj DDV ne dvigne.
Med argumenti zoper dvig DDV je združenje navajalo, da ne zagotavlja pravih rešitev za naraščanje debelosti in ne prispeva k dolgotrajni izboljšavi javnega zdravja. »Vse analize kažejo, da so taki ukrepi neučinkoviti pri doseganju dolgoročnih sprememb v obnašanju potrošnikov in soočanju z zdravstvenimi izzivi,« je zatrdil predsednik združenja Marian Šefčovič. Zakon po njegovih besedah niti ne motivira potrošnika k pitju pijač, ki imajo zmanjšano energijsko vrednost oziroma nižjo vsebnost sladkorja, saj so enako obdavčene vse sladke pijače in ni pomembno, ali imajo dva ali osem gramov sladkorja.
