"Menim sicer, da bi bila neka nova zadruga, ki bi poslovno povezala neki segment dejavnosti zadrug, dobra spodbuda v smeri intenzivnejšega povezovanja zadrug za skupen nastop na trgu. Nimam pa več nobenih stikov s pobudniki ustanovitve te zadruge in ne vem, kaj se dogaja s to pobudo," pravi dr. Kovačič.
In nadaljuje: "Zakon o denacionalizaciji je zadrugam vrnil velik del nekdanjega zadružnega premoženja, kar bi lahko bila solidna osnova za njihov nadaljnji razvoj, a je njihov lastniški delež v živilskopredelovalni industriji premajhen, da bi lahko odločilno vplivale na poslovno politiko v tem segmentu. Po drugi strani jih je uvedba tržnega gospodarstva postavila v oster konkurenčni boj na področju oskrbe kmetij z reprodukcijskim in investicijskim materialom, pri trženju kmetijskih oziroma bolje prehranskih proizvodov pa so prevzele pobudo velike trgovske mreže, predvsem Mercator. Pravzaprav je šlo za nadaljevanje poslovnih povezav iz prejšnjega sistema, ko so bile kmetijske zadruge vključene v poslovne sisteme SOZD.
Ob spremembi gospodarske ureditve se zadrugam ni uspelo ali se niso hotele iztrgati iz teh povezav in razviti svojega poslovnega sistema na zadružnih osnovah. Ocenjujem, da je tudi pri vodstvih zadrug in vsega zadružnega sistema začela prevladovati kapitalsko-podjetniška logika in je začel zadružni princip poslovanja zamirati. Samo tako si lahko razložim to, da se ni prebila ideja o povezavi zadrug v enoten poslovni sistem na zadružnih načelih."
Zakaj je to pomembno?
Zadruge so nasproti poslovnim partnerjem v živilskopredelovalni industriji in trgovini nastopale individualno, kar je oslabilo njihove pogajalske položaje. Tudi nekatere "kapitalske povezave" (združitve manjših zadrug) v tem smislu stvari niso bistveno spremenile, zlasti ne na področju trženja. Na tem segmentu so bile zadruge do zdaj dosti premalo uspešne. Šele v zadnjem času, ko je perspektiva Mercatorja negotova, opažam, da so se začele neke večje aktivnosti v smeri skupnega nastopa na trgu in v smeri pridobivanja večinskih lastniških deležev vsaj v nekaterih segmentih živilstva. A če zadružni sistem tu ne bo hitrejši in učinkovitejši, ga spet utegnejo prehiteti drugi trgovski sistemi (na primer Spar z akcijo "pridelano v Sloveniji"!).
Skratka, na segmentu oskrbe kmetij (in vrtičkarjev) z repro- in investicijskim materialom so zadruge v zadnjem času kar uspešne, čeprav so jih ponekod tudi s tega področja izrinili konkurenti, na področju trženja kmetijskih pridelkov pa so bile doslej dosti premalo učinkovite. Brez tesne in usklajene poslovne povezave zadrug in živilske predelave ne bo mogoče razviti lastne mreže za trženje kmetijskih proizvodov. Zato mislim, da bi moralo biti živilstvo sestavni del zadružnega poslovnega sistema. To pa je mogoče doseči le, če bodo zadruge večinski lastnik živilskopredelovalnih podjetij.
Naredijo zadruge dovolj za kmete?
Vsekakor morajo storiti več na področju trženja kmetijskih pridelkov, če želijo prispevati k izboljšanju gospodarskega položaja kmetov, kar je njihovo temeljno poslanstvo in smisel njihovega obstoja. Je pa res, da bi morale za to razviti s kmeti čvrstejše oblike sodelovanja, kar je povezano tudi z načrtovanjem pridelave. Na tem segmentu pa trčimo ob nezaupanje in individualizem kmetov. Za to obstajajo tudi objektivni vzroki - zgodovinski in sodobni.
So zadruge skrben gospodar premoženja, ki ga imajo v živilskopredelovalnih objektih in Deželni banki Slovenije?
Odvisno s katerega zornega kota gledamo na stvar. Če naj bi zadruge krepile svoj lastniški položaj v živilskopredelovalni industriji in razvijale lastno trgovsko mrežo, potem je bila odprodaja premoženja zadrug in poraba teh sredstev za pokrivanje slabih rezultatov tekočega poslovanja nesmotrna poslovna odločitev. Če jim je šlo predvsem za preživetje oziroma razmeroma lagodno premostitev kriznih obdobij, so take poslovne odločitve logične. Kar zadeva Deželno banko Slovenije, pa mislim, da so prizadevanja vodstva, da zadružni sektor obdrži večinsko lastništvo, smotrna. Razvoja zadružništva ne bo brez lastne močne finančne ustanove.
Čez nekaj mesecev bo zadružna zveza volila novo vodstvo. Si Peter Vrisk zasluži nov, že peti mandat?
Menim, da bi bila po 16 letih kadrovska zamenjava na vrhu zadružne zveze dobrodošla.
