V sosednji Avstriji nekatera smučišča že obratujejo. Povečini tista, ki so vsaj dva tisoč metrov nad morjem, osem med njimi jih je nad tri tisoč metri. Žičniške naprave na Bjelašnici in Jahorini v Bosni in Hercegovini (BiH), kamor Slovenci radi zahajamo, še mirujejo, enako je na italijanskih smučiščih v nam bližnji deželi Furlaniji - Julijski krajini. Smučarska sezona na Višarjah, v Trbižu, na Žlebeh (Sella Nevea) ... naj bi se začela 7. decembra, na nekaterih večjih smučiščih na avstrijskem Koroškem pa predvidoma 6. decembra.

Največ Slovencev organizirano v Italijo

Največ slovenskih smučarjev v tujino odpotuje v organizaciji spletne turistične agencije Skifun. Po navedbah Mitje Trilarja so v lanski smučarski sezoni prepeljali približno 22.000 smučarjev, od tega je bilo 14.000 Slovencev, preostalih osem tisoč pa z območja nekdanje Jugoslavije. 5500 slovenskih smučarjev je lani v njihovi organizaciji smučalo v Italiji, 4300 v Avstriji, 3800 v Franciji, tristo v BiH in sto v Švici. »Lanska sezona je bila za nas rekordna,« je izpostavil Trilar in dodal, da je letos povpraševanje Slovencev po smučanju v tujini podobno lanskemu, opažajo pa večje zanimanje za januarske termine, ko so cene dostopnejše.

Za tiste, ki jim smučanje v tujini organizira Skifun, so najbolj mikavni avstrijski Kreischberg (na spletni stani so objavili, da zimsko sezono 2024/2025 začenjajo 6. decembra in da bo dnevna vozovnica za odrasle v glavni sezoni stala 65 evrov), smučarsko območje Les Sybelles, ki je četrto največje smučišče v Franciji, italijanski Livigno (66,50 evra stane dnevna vozovnica za odrasle) in smučišča sistema Dolomiti Superski. V mondeni italijanski Madonni di Campiglio bo v glavni sezoni dnevna vozovnica za odrasle stala 79 evrov, v 3 Zinnen Dolomiten in na Kronplatzu od 70 do 77, na Višarjah 44 evrov, na večjih avstrijskih smučiščih na Koroškem od 65 do 67 evrov, na Jahorini 44 in na Bjelašnici 25 evrov.

  

Najdražja bo Kranjska Gora

Mitja Trilar nam je dejal, da bo smučanje to zimo v primerjavi s preteklo dražje povprečno za pet do deset odstotkov. S spletnih strani slovenskih smučišč izhaja, da bo pri nas najdražje v Kranjski Gori, kjer bodo odrasli za dnevno vozovnico odšteli 47 evrov. S 45 evri sledita Rogla in Mariborsko Pohorje (na slednjem bo med tednom smuka tri evre cenejša kot med vikendi in prazniki), s 44 Vogel, s 43 Krvavec in z 42 evri Cerkno. Večina slovenskih smučišč je dnevne vozovnice podražila za evro do dva, največji cenovni skok pa je na Gačah, kjer so vozovnico za odrasle podražili za štiri in otroško za tri evre v primerjavi z lansko zimo. To je bila po besedah Boruta Koprivnika najslabša smučarska sezona v sedmih letih, odkar upravljajo to edino smučišče v jugovzhodni Sloveniji. Imeli so namreč vsega osemnajst smučarskih dni. Tudi trenutno še nič ne kaže na začetek nove smučarske sezone. »Ko bodo temperature dovolj nizke, bomo začeli zasneževati,« je napovedal Koprivnik.

Na Mariborskem Pohorju začetek nove zimske sezone načrtujejo 7. decembra, če bodo vremenske in snežne razmere v prihajajočih dneh seveda ugodne. Tudi v podjetju Marprom, ki je upravljalec tega gorskega centra, z lansko smučarsko sezono niso bili zadovoljni. Trajala je le 92 dni, našteli so 120.000 obiskovalcev in pridelali negativen finančni izid. »Lanska zima je bila katastrofalna, za pozabo. Tudi poletna sezona ni bila ne vem kaj. Upamo, da bo letos bolje in da se bo pokazal učinek naložb,« priznava tudi Janez Janša, direktor in lastnik Krvavca. Prve naprave (šestsedežnici Vrh Krvavca in Zvoh, vlečnico Luža in po potrebi tudi dvosedežnico Njivice) bodo pognali jutri, cene vozovnic pa bodo enake kot v predprodaji. To je 41 evrov za odrasle, 37 za mladino in upokojence ter 26 za otroke.

Na Voglu odvisni le od naravnega snega

Na Rogli v primeru ugodnih vremenskih razmer in nizkih temperatur začetek smučarske sezone načrtujejo v prvi polovici decembra. Lansko so začeli 8. decembra 2023 in jo sklenili 25. marca 2024, našteli pa so 173.754 smučarjev ali povprečno 1609 na dan. V Kranjski Gori, kjer so že naredili nekaj tehničnega snega, naj bi štartali prihodnji teden ali drugi teden v decembru. Na Golteh začetek sezone načrtujejo 6. decembra, nam je povedal novi direktor Sandi Brezovnik, na Soriški planini pa dan kasneje. »En krog zasneževanja smo opravili, eden nam še manjka,« je pojasnila direktorica Polona Golija. Upa, da jim bo vreme toliko naklonjeno, da bodo lahko prihodnji konec tedna odprli vsaj otroški del smučišča.

Na Voglu so lani naprave zagnali 17. decembra, kdaj jih bodo to zimo, še ne vedo, saj so odvisni zgolj od naravnega snega, ki ga ta trenutek nimajo. Nasprotno, včeraj je v tem gorskem centru, katerega najvišja točka je na 1800 metrih nad morjem, deževalo.

»Ne potrebujemo zime z dvajsetimi stopinjami pod ničlo«

Bolj zadovoljni z vremenskimi razmerami so na koroškem smučišču Kope, kjer bodo na današnji nočni smuki brezplačno gostili prve smučarje to zimo. »Ko je bil mraz, smo naredili dovolj tehničnega snega, da bosta za začetek odprti glavna turistična proga Pungart in otroško Sedlo. Do naslednjega vikenda načrtujemo tudi zagon Velike Kope, Pahernika in Kopnika,« je za Dnevnik napovedal Boštjan Paradiž, lastnik in direktor Gorskega turističnega centra Kope ter predsednik Združenja slovenskih žičničarjev. »Trudimo se kot šus. Lanska sezona je bila slaba, saj je bil le en mrzel val, ko smo lahko izdelovali kompaktni sneg. Letos upamo, da bo bolje. Žičničarji ne potrebujemo zime z dvajsetimi stopinjami pod ničlo, pač pa le tri do pet mrzlih valov, da lahko smučišča zasnežimo. Potem tudi mi ljubimo sonce in lepo vreme,« je bil slikovit Paradiž.

Ta konec tedna naj bi smučali tudi na Treh kraljih nad Slovensko Bistrico. Ali bodo naprave zagnali v soboto ali v nedeljo, se bodo po napovedih direktorja Aleša Juharta odločili danes. »Zapadlo je okoli 25 centimetrov naravnega snega, vendar je že skopnel. Na srečo smo izdelali dovolj kompaktnega snega, da bomo za začetek odprli progi Črno jezero 1 in 2, obratoval bo tudi otroški tekoči trak,« je dejal Juhart.