Razširjeni strokovni kolegij kirurških strok – gre za najvišji strokovni organ na področju kirurgije – je pritrdil pomislekom ljubljanskih in mariborskih kirurgov glede uvajanja operacij na odprtem srcu v celjski bolnišnici. Organ, ki je zadolžen tudi za oblikovanje slovenskih strokovnih doktrin, se strinja z argumenti proti vzpostavljanju dodatnega srčnega centra, je razvidno iz zapisnika njegove oktobrske seje. V zdravstvenem resorju, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, so celjski projekt utemeljevali ravno s stališči razširjenega strokovnega kolegija kirurških strok.
Vztrajajo, da se je stroka izrekla že prej
Na ministrstvu za zdravje so se v tem primeru sklicevali na mnenje, ki ga je razširjeni strokovni kolegij podal leta 2021. Takrat je podprl nadaljnji celjski razvoj na področju kardiokirurških posegov, so ob letošnjih pripravah na zagon tamkajšnje kardiokirurgije izpostavljali na ministrstvu. Razširjeni strokovni kolegij se je o aktualnih načrtih za operacije v Celju opredeljeval šele 16. oktobra. Zapisnik te seje je bil objavljen minuli teden, iz njega pa je razvidno, da je pomisleke na račun celjskega projekta podprlo šest članov in da se je eden pri glasovanju vzdržal. Med člani razširjenega strokovnega kolegija kirurških strok je strokovni direktor celjske bolnišnice Radko Komadina, do nedavna pa ga je vodil vršilec dolžnosti strokovnega direktorja UKC Ljubljana Gregor Norčič. Član je tudi generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug, od konca oktobra dalje pa je na čelu tega organa Matjaž Horvat iz UKC Maribor. V razširjenem strokovnem kolegiju so še Mladen Gasparini (SB Izola), Igor Movrin (UKC Maribor), Tomaž Štupnik (UKC Ljubljana), Gašper Pilko (Onkološki inštitut Ljubljana) in Gregor Kunst (SB Slovenj Gradec).
V celjski bolnišnici aktualnega stališča razširjenega strokovnega kolegija še niso komentirali, na ministrstvu za zdravje pa so znova poudarili, da je ta organ pred tremi leti že podprl razvoj kardiokirurških posegov v Celju. Spremenjeno stališče ne bo vplivalo na odločitev o programu srčnih operacij, ki je bil odobren februarja, so sporočili včeraj. Dodali so, da operacij na odprtem srcu v celjski bolnišnici ne bodo mogli opravljati, dokler ne bodo vzpostavili ustreznih kadrovskih in prostorskih pogojev. Njihovo izpolnjevanje že preverjajo, so zatrdili, o ugotovitvah nameravajo celjsko bolnišnico obvestiti v kratkem.
Kdo vse čaka na ministrstvo
Ljubljanski in mariborski kirurgi so pred ošibitvijo obstoječih srčnih centrov (razen v Ljubljani in Mariboru te operacije opravljajo še v izolskem Medicorju) svarili že spomladi. V strokovnih kolegijih kliničnih oddelkov za kirurgijo srca in ožilja obeh kliničnih centrov so se spraševali tudi, zakaj je bila odločitev o srčnih operacijah v Celju sprejeta brez vključevanja stroke. Kot smo že poročali, v celjski bolnišnici tudi pozneje niso dosegli dogovora z UKC Ljubljana in UKC Maribor o sodelovanju pri vzpostavljanju novega programa. V UKC Ljubljana so prejšnji teden zatrdili, da celjskemu centru za kardiokirurgijo ne nasprotujejo, a bi moral po njihovem vključevati 24-urno oskrbo pacientov in zdravljenje zapletov po takih posegih.
Tomislav Klokočovnik, ki vodi celjski kardiokirurški tim, je pred dobrim tednom ocenil, da v kliničnih centrih ponujenega sodelovanja ne želijo. Poudaril je tudi, da gre pri celjskih načrtih za paciente in skrajševanje čakalnih vrst. Ob pričakovanju ministrstva za zdravje, da bodo z operacijami počakali do ogleda prostorov, so v Celju že napovedani začetek posegov prejšnji teden odložili. Na stališče ministrstva o izpolnjevanju pogojev za začetek operacij čakajo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer so začeli postopek za podpis aneksa k pogodbi s celjsko bolnišnico.
Srčne operacije v prostorih celjske bolnišnice je Klokočovnik, takrat še pod okriljem zavoda Kardio Klokočovnik, opravljal že lani. Izkazalo se je, da zavod nima ustreznega dovoljenja za bolnišnično dejavnost v Celju, v zdravstveni blagajni pa so ocenili, da ni pravne podlage za financiranje. Klokočovnik je operacije ustavil, vlogo za izdajo ustreznega dovoljenja za bolnišnično dejavnost pa so na ministrstvu za zdravje zavrnili. V celjski bolnišnici so kljub temu vztrajali pri svojih načrtih o srčnih operacijah in vlada jim je letos ugodila. Z uredbo, s katero je določila finančne okvire javnega zdravstva, je odmerila 1,7 milijona evrov za sto operacij na leto v prihodnosti oziroma dobrih 840.000 evrov za 50 operacij v letošnjem letu.
