»Krivde nikakor ne sprejemam. Niti ne morem biti udeleženka v tem postopku, kar sem pojasnila v svojih vlogah. Pozdravljam pa vašo napoved, da postopek nameravate voditi kontinuirano, saj me zelo obremenjuje, spravlja me v stisko in želim, da se čim prej konča,« je včeraj sodnici Ani Babnik povedala Alja Brglez, nekdanja vodja kabineta bivšega slovenskega predsednika Boruta Pahorja in svetovalka predsednika za mednarodne odnose. Tožilstvo ji očita okoli 167.000 evrov težko goljufijo.
Tožilstvo: Šlo ji je le za zazidljivi del
Predobravnavni narok, na katerem bi se izrekla o krivdi, je sodišče prvič poskušalo organizirati že med pandemijo, vendar mu Brglezovi ni uspelo vročiti vabila. Enako velja za narok v začetku oktobra. Obtoženka je včeraj pojasnila, da je bilo to poleti, ko je bila odsotna, vrnila pa se je prepozno, da bi pošiljko še prevzela na pošti. Po njenih besedah zelo skrbi za to, da so naslovi njenih bivališč vedno zabeleženi v centralnem registru prebivalstva. Kar velja tudi za naslov, kjer zdaj dejansko biva. »Sodni spis je poln nevročenih pisanj, zdaj smo prišli do vas preko naslova vaše zaposlitve,« je odvrnila sodnica. Brglezova je polovično zaposlena v zavodu Prijatelji Zahodnega Balkana in polovično na Inštitutu za civilizacijo in kulturo. Kot raziskovalka in znanstvena sodelavka sodeluje tudi z Univerzo Alma Mater Europaea in Evropskim centrom Maribor.
Obtožnica, ki jo je predstavila tožilka Maša Podlipnik, sega že v obdobje med letoma 2007 in 2009. Brglezova je kot direktorica podjetja Red (ukvarjalo se je z nepremičninami) podpisala pogodbo, s katero se je zavezala k nakupu zemljišč v Šujici v občini Dobrova - Polhov Gradec. Zaradi zapletov z dokumentacijo bi morali prodajo za nekaj časa prestaviti. Brglezova je lastnike prosila, da ji predčasno prodajo zemljišče s stavbo, dvoriščem in vrtom, pogodbo pa da bo do konca izpolnila, ko bo urejena dokumentacija nezazidljivih zemljišč (gozda). S tem so se strinjali; za zazidljive parcele jim je plačala 600.000 evrov, preostalega pa nato ni več želela kupiti. Tožilstvo ji očita, da ji je že vse od začetka šlo le za zazidljivi del, ki ga je nato zelo hitro prodala podjetju Rialto. Namesto da bi lastniki gozd prodali podjetju Red za dogovorjenih 217.000 evrov, so ga na koncu za 50.000 evrov prav tako prodali Rialtu. Z zazidljivimi zemljišči je bil namreč neposredno povezan in ga komu drugemu niti niso mogli prodati, je razložila Podlipnikova.
Zagovornik: Cena absolutno previsoka
Lastniki so podjetje Red (v katerem je Brglezova delovala skupaj s svojim nekdanjim partnerjem Jurijem Schollmayerjem) tožili in zahtevali izplačilo razlike 167.000 evrov. Tožbo so sicer dobili, vendar je Furs proti podjetju zaradi neporavnanih dolgov sprožil stečajni postopek, ker je bil Red leta 2012 državi dolžan že okoli osem milijonov evrov. V tem času je Brglezova že nastopila funkcijo vodje kabineta predsednika države.
Sodnica je včeraj povedala, da ji je Brglezova pred dnevi poslala predlog za ustavitev postopka. O vsebini ni bilo govora, je pa verjetno povezan z besedami zagovornika obtožene Aleša Žiherja o dveh »absolutno razbremenilnih dokazih«. V zvezi s tem je predlagal, da naj sodišče preveri takratno stanje na bančnem računu družbe Red, češ da zaradi posledic finančne krize ni razpolagalo z denarnimi sredstvi. Predlagal je tudi, naj sodišče vpogleda v poročilo o pošteni vrednosti nepremičnin, kjer je bilo ugotovljeno, da so lastniki za zazidljivo zemljišče dobili pošteno vrednost, za nezazidljivo pa je bila cena določena absolutno previsoko. »Če bi podpisala pogodbo za takšno ceno, bi prav tako tudi sedela na zatožni klopi,« je izjavil Žiher in sodišču predlagal, naj odredi sodnega izvedenca, ki bo to potrdil. »S sklenitvijo pogodbe in predpogodbe se je zavezala k sklenitvi obveznosti, ki jih ni izpolnila. Kakšna je bila vrednost, ni relevantno,« je te besede komentiral pooblaščenec oškodovancev Črt Šatej. Glavna obravnava se bo z zagovorom začela sredi decembra.
