Ukrajinskemu agroživilskemu velikanu Mironivski Hliboprodukt (MHP) v večinski lasti milijarderja Jurija Kosiuka je leta 2019 uspelo prevzeti Perutnino Ptuj, v kateri je bila krajši čas lastnica družba SIJ – Slovenska industrija jekla v tričetrtinski lasti Rusov.

Pred meseci je MHP, ki je lani prihodke od prodaje na ravni skupine povečal za 14 odstotkov, na dobre tri milijarde dolarjev, zaposluje pa 34.000 delavcev, načrtoval preoblikovanje skupine Perutnina Ptuj v holding, s čimer bi Perutnina Ptuj, d. o. o., z dolgoletnim sedežem na Ptuju in kot krovno podjetje skupine postala le eno od hčerinskih podjetij novoustanovljenega holdinga, tako kot vsa njena hčerinska podjetja. Ob tem so ukrajinski lastniki načrtovali, da bodo sedež skupine Perutnina Ptuj preselili iz Slovenije, kot ena najverjetnejših možnosti za novi sedež pa se je neuradno omenjal Zagreb. Toda načrti so se v zadnjem času spremenili. Na vprašanje, kdaj se bo Perutnina Ptuj preoblikovala v holding oziroma kdaj se bo sedež skupine Perutnina Ptuj preselil iz Slovenije, so v ptujski družbi odgovorili, da preoblikovanje z manjšimi spremembami od prvotnega načrta poteka. »Ključna sprememba pa je, da sedež skupine Perutnina Ptuj ostaja na Ptuju.«

Od prevzema v letu 2019 je ukrajinski Mironivski Hliboprodukt za naložbe v skupino Perutnina Ptuj namenil okoli 200 milijonov evrov.

Širitev zmogljivosti na Hrvaškem

Pred meseci je v Sloveniji dvigovala prah še ena odločitev Perutnine Ptuj, da namesto v Sloveniji proizvodne zmogljivosti občutno, za 16.000 kvadratnih metrov vzrejnih površin, povečajo na Hrvaškem, v Komarnici Ludbreški, ki leži v bližini Varaždina. Po pojasnilih Perutnine Ptuj so se za to naložbo odločili zaradi krepitve povpraševanja na tamkajšnjem trgu in ker v vseh državah, kjer imajo vertikalno integrirano proizvodnjo, zasledujejo cilj lokalne pridelave. »Farme v Komarnici Ludbreški bodo zagotovile dodatne zmogljivosti za povečanje ponudbe na hrvaškem trgu, kjer posluje hčerinsko podjetje Perutnina Ptuj – Pipo Čakovec, ki je tudi investitor,« so povedali v Perutnini Ptuj.

V Sloveniji, so dodali v Perutnini, pa so se zaradi povečanega povpraševanja na domačem in zahtevnih evropskih trgih odločili za rekonstrukcijo obstoječih hlevskih zmogljivosti, saj so postopki za pridobitev dovoljenj za nove farme predolgi. Doslej so prenovili devet od predvidenih 80 hlevov. V Sloveniji je predvidena tudi prenova in modernizacija tovarne krmil, vložili pa so vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za modernizacijo in širitev Mesne industrije Ptuj, ki vključuje povečanje zmogljivosti v klavnici, predelavi in tovarni pripravljenih jedi. »S temi strateškimi naložbami načrtujemo v Sloveniji povečanje proizvodnih zmogljivosti za 20 odstotkov,« so pojasnili v Perutnini Ptuj.

Ker so postopki za pridobitev dovoljenj za nove farme predolgi, so se v Perutnini Ptuj odločili za rekonstrukcijo obstoječih hlevskih zmogljivosti v Sloveniji. Po drugi strani so se na Hrvaškem, kjer ima Perutnina Ptuj hčerinsko podjetje, odločili za gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti.

Rast prihodkov in dobička

Skupina Perutnina Ptuj je lani ustvarila 504,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo 14 odstotkov več kot leto pred tem, medtem ko so se prihodki matične družbe, ki posluje na slovenskem trgu, povečali za 15 odstotkov in so znašali 261,4 milijona evrov. Na tujih trgih je skupina Perutnina Ptuj lani ustvarila tri četrtine prihodkov. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko sredstev podjetjem ostane za vračilo posojil, investicije in izplačilo dobičkov, je skupina Perutnina Ptuj povečala za 37 odstotkov, na 86,5 milijona evrov, čisti dobiček pa za 29 odstotkov, na 58,5 milijona evrov. V Sloveniji je Perutnina Ptuj lani investirala 23 milijonov evrov, v vseh državah, v katerih je prisotna, 51,7 milijona evrov, kar je bilo sicer osem odstotkov manj kot leto pred tem. Od leta 2019, ko so Ukrajinci prevzeli Perutnino Ptuj, so za naložbe v celotni skupini namenili 200 milijonov evrov.

Konec lanskega leta je skupina Perutnina Ptuj zaposlovala 4667 delavcev, kar je skoraj 400 več kot leto pred tem. Od tega je bilo v Sloveniji zaposlenih 2158 delavcev oziroma 150 več kot konec leta 2022.

Ali je v ozadju 700-milijonske naložbe na Hrvaškem MHP?

Pred meseci je na Hrvaškem odmevala vest, da namerava ukrajinski poslovnež Andrej Matjuha, ki je v svoji domovini s podjetjem Favbet poznan po igralniških poslih, okoli 50 stavnic za športne stave pa ima tudi na Hrvaškem, v perutninarstvo vložiti okoli 700 milijonov evrov.

To naložbo, za katero se že pridobivajo ogromna zemljišča, načrtuje Matjuha, ki v sosednji državi živi že več let, izpeljati prek hrvaškega podjetje Premium Chicken Company, ki se je do konca avgusta imenovalo Petrinja Chicken Company. Po zatrjevanju naših virov naj bi bil v ozadju te naložbe MHP. Kot je povedala direktorica komunikacij v MHP Anastasija Zraževska, niti MHP niti Perutnina Ptuj ne sodelujeta z Matjuho in z njim nimata nobenih skupnih projektov. »Družba MHP trenutno razmišlja o razvoju projekta proizvodnje piščancev na območju Siska, ki bi lahko gospodarsko spodbudil to območje države in povečal domače izvozne zmogljivosti. Na podlagi izkušenj MHP takšni projekti pomembno prispevajo k pozitivnim spremembam v regiji, kjer se razvijajo,« je dejala Zraževska. Naključno ali ne, tudi Matjuha, ki se z vzrejo piščancev doslej ni ukvarjal, načrtuje ogromno naložbo izvesti na območju Siško-moslavinske županije.

Perutnina Ptuj

      

Priporočamo