Psihologija ponuja vpogled v motivacijo, čustva, odločanje in komunikacijo ter njihov vpliv na uspeh posameznikov in organizacij. Da gre za še kako pomembno komponento, kažejo tudi podatki: organizacije z zavzetimi zaposlenimi imajo 41 odstotkov nižji absentizem, 24 odstotkov nižjo fluktuacijo, 17 odstotkov višjo produktivnost in 21 odstotkov višjo dobičkonosnost (raziskave inštituta Gallup). Poleg tega so si zaposleni, ki so se ukvarjali s praksami, kot so hvaležnost, čuječnost in odpornost, za 25 odstotkov zmanjšali simptome depresije in bili za 30 odstotkov bolj zadovoljni z življenjem. Dr. Daša Grajfoner, vodja Centra za poslovni coaching na DOBA Fakulteti, visokošolska učiteljica in strokovna vodja znanstvene konference, ki se je udeležuje 150 gostov, nam je pojasnila te prakse.

Na 12. mednarodni znanstveni konferenci DOBA Fakultete, ki velja za enega najpomembnejših dogodkov tega leta, se je zbralo več kot 150 udeležencev z uglednih domačih in tujih univerz, raziskovalnih institucij ter vodilnih podjetij. V dveh intenzivnih dnevih bo predstavljenih kar 60 strokovnih prispevkov, ki so plod raziskovalnega dela mednarodno priznanih strokovnjakov. Foto: Marko Pigec

Hvaležnost, zavestno osredotočanje na pozitivne stvari

Hvaležnost vključuje prepoznavanje stvari, za katere smo hvaležni, to so lahko bodisi odnosi, dogodki bodisi priložnosti, tudi na delovnem mestu. Kako to doseči? »Preprosto. Lahko začnete pisati dnevnik hvaležnosti, kamor vsak dan zapišete nekaj stvari, za katere ste hvaležni, na primer lepo vreme, dobri odnosi ali okusen obrok. Gre za majhne stvari okoli nas, ki nam polepšajo življenje. Druga aktivnost, ki jo predlagam, je izražanje hvaležnosti ljudem v zasebnem in poslovnem življenju – bodisi z besedami bodisi z dejanji. Na to pogosto pozabimo. Prav tako je koristno vzpostaviti rutino razmišljanja o pozitivnih vidikih dneva, saj se prepogosto osredotočamo na negativne stvari, ki se nam zgodijo,« pojasni dr. Grajfonerjeva.

Slovenci smo skozi zgodovino pokazali visoko stopnjo psihološke odpornosti. Razvijanje te odpornosti na osebni in skupnostni ravni je ključnega pomena.

Dr. Daša Grajfoner, vodja Centra za poslovni coaching na DOBA Fakulteti

Čuječnost, biti prisoten v trenutku

Pri čuječnosti se osredotočamo na trenutne občutke, misli in okolico, ne da bi se obremenjevali s preteklostjo ali prihodnostjo. To lahko vadimo z dihalnimi vajami, meditacijo ali zavestno prisotnostjo pri vsakodnevnih opravilih. »Na primer ob obroku bodite pozorni na okus in teksturo hrane, namesto da bi jedli med gledanjem televizije ali brskanjem po telefonu.«

Psihološka odpornost, sposobnost prilagajanja in obvladovanja

Večja psihološka odpornost nam pomaga hitreje okrevati po težkih izkušnjah in ohranjati čustveno ravnovesje. »Odpornost lahko krepimo z iskanjem smisla v življenju, zavedanjem, da tudi slabe situacije prinašajo pomembna življenjska učenja, in z grajenjem močnih medosebnih vezi. Poleg tega so ključnega pomena tudi skrb za fizično zdravje, gibanje, zdrava prehrana in dovolj spanja.«

Prakse v slovenskih podjetjih

Dr. Grajfonerjeva meni, da nekatera podjetja močno vlagajo v tovrstne prakse, saj se zavedajo, da lahko le zdravi in zadovoljni zaposleni v celoti prispevajo k razvoju podjetja, inovativnosti in poslovnemu uspehu. »Predvsem mlajša podjetja in mlajši zaposleni se vse bolj zavedajo pomena človeškega kapitala in dobrega počutja zaposlenih.« Obstajajo različni programi in tehnike, ki temeljijo na pozitivni psihologiji, kot je model PERMA. Ta se osredotoča na pozitivna čustva ter spodbuja večjo produktivnost in motivacijo zaposlenih. Imam občutek, da se slovenski delodajalci vse bolj zavedajo pomena celostne skrbi za duševno zdravje zaposlenih. Takšni pristopi poleg boljšega počutja dokazano prinašajo tudi boljše poslovne rezultate.«

Kakovostni odnosi v službi

Dr. Marko Divjak, visokošolski učitelj na DOBA Fakulteti, pravi, da v podjetjih veljajo nekoliko drugačne zakonitosti v odnosih, ki so povezane predvsem z razlikami v poziciji moči in hierarhiji (nadrejeni – podrejeni) ter dejstvom, da je delo/služba pri večini ljudi praviloma edini vir dohodka za življenje. »Ker smo od tega odvisni, to pomembno vpliva na to, kako se odzivamo v različnih situacijah. Po drugi strani lahko potegnemo tudi nekatere vzporednice z odnosi zunaj službe. Kakovostni medosebni odnosi nas navdihujejo, izpolnjujejo in na splošno bogatijo naše življenje; če vzpostavimo kakovostne in korektne odnose tudi na delovnem mestu, bo to gotovo prispevalo k boljšemu počutju.« Zato je za vodstvo pomembno, da razume temeljne mehanizme in dejavnike, ki sooblikujejo vedenje. Samo tako lahko ustvarijo okoliščine in vzpostavijo ustrezno komunikacijo, ki bo pripeljala do pozitivnih rezultatov. »Na primer mnogi vodje želijo zavzete zaposlene – ampak da se zavzetost 'lahko zgodi', morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Eden takšnih je tudi usklajevanje delovnih nalog z interesi in močnimi področji posameznika (s tistim, kar najbolje zna in ga tudi osebno izpolnjuje).« Prav tako ima pozitivna psihologija v sodobnih organizacijah pomembno mesto, saj so številne znanstvene študije pokazale, da ima vodenje po principih pozitivne psihologije mnoge pozitivne učinke, tako na posameznika kot na podjetje. »V podjetjih, kjer vodje pri zaposlenih krepijo pozitivna izkustva in razvijajo njihove pozitivne osebnostne lastnosti (optimizem, upanje, samoučinkovitost), bodo zaposleni pri svojem delu uspešnejši in produktivnejši, manj bo absentizma in z delom povezanih bolezni,« dodaja dr. Divjak.