V primerjavi z ameriškim dolarjem se je minulo sredo vrednost ruskega rublja znižala za več kot sedem odstotkov, tako da je bilo treba za ameriški dolar odšteti okoli 114 rubljev, kar je bila najnižja vrednost po marcu 2022, ko se je začela vojna v Ukrajini. Od začetka avgusta je rubelj v primerjavi z dolarjem izgubil že dobro četrtino vrednosti.
Ruska centralna banka na čelu z Elviro Nabiulino, ki na mednarodnih finančnih trgih uživa velik ugled, se je na strm padec tečaja ruske valute prejšnji teden nemudoma odzvala. Odločila je, da do konca letošnjega leta na domačem deviznem trgu ne bo odkupovala tujih valut, še naprej pa jih bo prodajala. Kot je ruska centralna banka sporočila prek svoje spletne strani, je bila takšna odločitev sprejeta s ciljem zmanjšati volatilnost rublja na finančnem trgu. Po ustavitvi nakupov tujih valut se je v petek vrednost rublja stabilizirala: po včerajšnjem tečaju na terminskih borzah je bilo v ponedeljek za ameriški dolar treba odšteti okoli 106 rubljev, v torek pa približno 106,5 rublja.
Nove sankcije
Vrednost dolarja v primerjavi z rubljem se je začela krepiti po ameriških volitvah. Po poročanju Reutersa analitiki in ekonomisti po svetu ocenjujejo, da je bil padec vrednosti rublja v veliki meri posledica geopolitičnih napetosti in novih ameriških sankcij proti banki Gazprombank, ki je bila poglavitna ruska banka za opravljanje plačil ob izvozu ruskih energentov in je državi priskrbela največ zahodnih valut. Ruski minister za gospodarstvo Maksim Rešetnikov je v petek izjavil, da se bo rubelj okrepil, ko bodo minili začasni špekulativni dejavniki in napetosti na trgu, vendar se bo moralo rusko gospodarstvo prilagoditi novim ameriškim sankcijam, vključno s spremembami bančnih mehanizmov in kanalov za prilive tujih valut. Po njegovih besedah se sicer 82 odstotkov ruskega izvoženega in 78 odstotkov uvoženega blaga plačuje v rubljih in »prijateljskih« valutah nezahodnih držav. Izjava Rešetnikova je sledila pozivu ruskega predsednika Vladimirja Putina, da naj se zaradi padca vrednosti rublja ne ustvarja panika, in odločitvi ruske centralne banke, da se začasno ustavijo nakupi tujih valut. Za stabilizacijo tečaja rublja ima ruska vlada po ocenah analitikov na voljo še en ukrep – da izvozna podjetja prisili v prodajo več tujih valut – pri čemer niso vsi od njih prepričani, da bi takšne zahteve učinkovale.
Po pojasnilih ruskega finančnega ministra Antona Siluanova je šibak rubelj koristil ruskim izvoznim podjetjem, ker izravnava negativen vpliv visoke referenčne obrestne mere centralne banke. Po navedbah Reutersa je finančni minister nakazal, da ruska vlada ni nasprotovala šibkosti valute, saj predstavlja prednost za izvoznike. Po drugi strani pa bo nižja vrednost rublja povečala cene uvoženega blaga, s čimer bi se lahko kupna moč ruskega prebivalstva znižala.
21-odstotna obrestna mera
V pogovoru za Reuters je Andrej Kostin, prvi mož ruske državne banke VTB Bank, druge največje posojilodajalke na ruskem trgu, pojasnil, da se bo rusko gospodarstvo, ki so ga prizadele sankcije in je militarizirano, pri čemer je okoli 30 odstotkov proračunskih izdatkov namenjenih za vojsko, prihodnje leto upočasnilo. Dobički bank se bodo znižali, referenčna obrestna mera pa bi se lahko povzpela na 23 odstotkov, medtem ko se bo inflacija znižala z 8,5 na 6,4 odstotka. Po oceni Kostina se bo rast posojil prihodnje leto zaradi visokih obrestnih mer upočasnila, dobiček VTB Bank pa se bo znižal za 27 odstotkov. Po njegovih napovedih se bo po obdobju nestanovitnosti rubelj stabiliziral na ravni okoli 100 rubljev za dolar.
Referenčna obrestna mera ruske centralne banke je najvišja po letu 2003 in trenutno znaša 21 odstotkov. V Rusiji je bila rast plač septembra na medletni ravni 8,4-odstotna, oktobra je bila brezposelnost rekordno nizka in je znašala 2,3 odstotka, kljub 21-odsotni referenčni obrestni meri pa je tedenska inflacija znašala skoraj 0,4 odstotka, je poročal Reuters.
