S strokovnim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami je razvilo številne visokotehnološke rešitve za največje evropske projekte v kemični in farmacevtski industriji, za kateri izdeluje sklope, stroje in sisteme za izdelavo zdravil v trdnih, poltrdnih in tekočih oblikah. Majhno družinsko podjetje je v dobrih štirih desetletjih zraslo v mednarodno družbo, ki ponuja inovativne rešitve največjim farmacevtskim podjetjem po vsem svetu.
Jekleno pločevino dobivali iz Italije
Korenine Roto Inoxa segajo v leto 1979, ko sta danes pokojni Miran Pavšič in njegova žena Magda začela posel v garaži družinske hiše v Gorenji Trebuši, a sta jo kmalu zamenjala za garažo v Novi Gorici. Z dvema stružnicama sta proizvajala vijake za Iskro Bovec. Ko je posel začel upadati, pa sta odkupila patent za proizvodnjo vtičev šuko. »Takrat smo delali tudi v domačem stanovanju, kamor sva povabila prijatelje, da so nama ob koncih tedna pomagali,« danes pripoveduje Magda Pavšič, ki besedo sicer raje prepušča otrokoma Matejki in Blažu.
Po nakupu večjega obdelovalnega stroja se je nanju obrnil Meblo s povpraševanjem po strojni obdelavi cilindrov za stiskalnice ivernih plošč. A to je zahtevalo varjenje, česar Pavšičeva nista obvladala, zato sta varilca dobila iz drugega podjetja. Z novim znanjem je prišla ideja o odkupu patenta za proizvodnjo vinskih sodov in cistern iz jeklene pločevine.
V tistem obdobju jeklena pločevina ni bila lahko dostopna, zato so material sprva dobivali iz Italije. S cistern so portfelj širili na filtre, polnilne linije za steklenice, hladilne sisteme in verifikatorje. Miran je na trgu hitro zaznal – po besedah Magde je bil »on tak, da se ni ničesar ustrašil in je šel kar na glavo« – novo priložnost v pnevmatskih stiskalnicah za grozdje. Ko je podjetje pridobilo sloves, da je sposobno svoje znanje in tehnološke danosti uporabiti za reševanje različnih vrst povpraševanja, jim je lokalno podjetje odstopilo naročilo posebnih procesnih WFI-posod za priznano slovensko farmacevtsko družbo, saj so bili sami prezasedeni. S tem so vstopili v segment komponent iz jeklene pločevine za farmacevtsko, kemično in biotehnološko proizvodnjo.
Ker je segment rasel, podjetje pa je še vedno proizvajalo tudi kletarsko opremo, so z vstopom druge generacije, Matejke Pavšič (skrbi za nabavo, kadrovsko politiko in administracijo) in Blaža Pavšiča (odgovoren za prodajo, proizvodnjo in inženiring), v upravljanje podjetja najprej pretehtali strateško usmeritev. Znova so se odločili za smelo potezo in se osredotočili na rastočo farmacevtsko industrijo, druge programe pa opustili. Začeli so prodirati na trge v tujini in danes proizvajajo za največje farmacevtske družbe na svetu. Roto Inox ima kupce iz več kot 40 farmacevtskih in biofarmacevtskih družb, inženiringov in drugih uglednih podjetij iz te panoge v Sloveniji in tujini, seznam njihovih strank pa se bere kot Kdo je kdo v farmacevtski industriji: Sandoz, Novartis, Pfizer, GSK, MSD, Organon ... »Če bi se spotaknili ali pokleknili, bi bil del farmacevtskih obratov v Sloveniji v precejšnjih težavah,« pravi Blaž Pavšič.
Ker se investicijski cikli pri naročnikih zaženejo na nekaj let, se podjetje na podlagi dolgoročnih partnerstev spretno osredotoča na kupce, za katere vedo, da bodo vlagali v novo tehnološko opremo ali njeno nadgradnjo. Zato deleža prodaje na domačem in tujem trgu nihata, načeloma pa na tujem ustvarijo 72 odstotkov prodaje in na domačem 28 odstotkov.
Posla se lotevajo preudarno
Blaž in Matejka se kot naslednika posla lotevata preudarno. Ob tem se zavedata, da so razsežnosti poslovnih odločitev precej večje, kot so bile v preteklosti. Hkrati vesta, da je farmacija oziroma biofarmacija med panogami, ki daleč največ vlagajo v razvoj, kar pomeni, da bo podjetje z nadaljnjim vlaganjem v znanje in kakovost lahko raslo. Blaž Pavšič pove, da v podjetju stalno tehtajo optimalno ravnotežje med rastjo in povečevanjem števila zaposlenih ter zmogljivostmi. Strateško se tako trenutno usmerjajo na obvladovanje rasti in optimizacijo poslovanja.
Značilni profil zaposlenega v Roto Inoxu je strojnik, saj se podjetje osredotoča na mehanski del proizvodnje, ne pa tudi na softverskega. Tega prepuščajo drugim specializiranim strokovnjakom na trgu. Trenutno zaposleni prihajajo predvsem iz lokalnega okolja – iz Vipavske doline, Goriških brd, Goriške in s Krasa, štirje pa tudi z območja nekdanje Jugoslavije. Čeprav je podjetje tik ob meji, z italijanske strani nimajo zaposlenih. So pa tehnološko zahtevni projekti in dobra delovna klima začeli pritegovati tudi ambiciozne strokovnjake iz drugih koncev Slovenije, ki si želijo postati del ekipe. Matejka Pavšič pojasnjuje, da velik del kadra pridobijo na podlagi referenc zadovoljnih zaposlenih, ki v podjetje privabijo nove talente. Fluktuacija je izredno majhna oziroma je skoraj ni, v podjetju je kar nekaj zaposlenih z več kot 20- ali 25-letnim stažem. Tudi člani vodilne ekipe so osebno vpeti v lokalno okolje in družbeno odgovornost podjetja vidijo v tem, da ne hranijo samo ust zaposlenih, temveč tudi njihove družine, kar čutijo kot veliko odgovornost.
