Družba Livar, ena od največjih slovenskih livarn, ki se ukvarja s proizvodnjo in mehansko obdelavo ulitkov, je do nedavnega proizvajala v dveh svojih tovarnah – v Ivančni Gorici in Črnomlju. Po zaključenem selitvenem procesu, ki je potekal v zadnjih mesecih, pa proizvodnja poteka le še v Črnomlju.
Po pojasnilih predsednika Livarjeve uprave Roka Rozmana so se za zaprtje proizvodnega obrata v Ivančni Gorici začasno odločili zaradi krepkega upada povpraševanja na izvoznih trgih. »Po vsej Evropi se livarnam znižuje prodaja, številne zapirajo proizvodne obrate. Daleč največji upad, za okoli 30 odstotkov, opažamo pri izdelovalcih kmetijske mehanizacije, s katerimi v Livarju ustvarimo približno 40 odstotkov celotne prodaje. Očitno je kmetijski sektor, ki se je vrsto let napajal s subvencijami, v zatonu, večje perspektive pa ta panoga v prihodnosti nima. Poleg tega so si številni pridelovalci v zadnjih letih nakupili kmetijsko mehanizacijo,« je povedal Rozman in dodal, da upada tudi proizvodnja gradbene mehanizacije, na katero odpade približno četrtina Livarjeve proizvodnje.
Propadanje nemških livarn
V Italiji, kjer Livar ustvari približno polovico prihodkov, so se zaostrenim razmeram na trgu hitro prilagodili s skrajšanjem delovnega časa na dva do tri dni tedensko. »V dobrih časih podjetja v Italiji vplačujejo sredstva v posebno shemo, v slabših časih, ko zaposlene dajejo na čakanje, pa iz te sheme prejemajo sredstva. S tem so si italijanske livarne znižale stroške poslovanja in ustvarile konkurenčno prednost,« je pojasnil Rozman.
Po drugi strani pa propadajo številne livarne v Nemčiji, njihovi kupci pa se z novimi naročili obračajo na Livarja. »Toda pred serijsko proizvodnjo moramo najprej izdelati novo orodje, vzorce, kar traja dalj časa. V zgodovini Livar nikoli ni imel toliko naročil za izdelavo vzorčnih izdelkov. V koliko primerih bo stekla proizvodnja, bo v veliki meri odvisno od tega, ali bo proizvodnja naročnikov ostala v Evropi ali pa se bo selila na Kitajsko,« je dejal Rozman, ki ocenjuje, da bi se povpraševanje po livarskih izdelkih v prihodnjih letih lahko začelo spet povečevati. Kakšne bodo razmere na evropskem livarskem trgu, bo v veliki meri odvisno tudi od tega, ali bo EU uvedla carine, ki se napovedujejo, na livarske izdelke iz Kitajske in Indije. »Številni kupci so v preteklosti na Kitajskem kupovali od 30 od 40 odstotkov livarskih izdelkov, danes jih nabavljajo od 80 do 90 odstotkov. Zaradi negotove prihodnosti evropski kupci ohranjajo evropske livarne pri življenju tako, da pri njih naročajo od deset do dvajset odstotkov izdelkov,« je povedal Rozman.
Po njegovih besedah je bila selitev celotne proizvodnje v Črnomelj dolgoročno načrtovana, zaradi upada povpraševanja pa so se je lotili v letošnjem letu, pri čemer je bila glavnina preseljena v poletnih mesecih, ko je potekal remont proizvodnih procesov. Tovarno v Ivančni Gorici nameravajo obdržati, saj bi bila lahko zanimiva za novega lastnika. »Za to livarno smo podali vlogo za začasno mirovanje okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga je v evropskih državah težko pridobiti. Kako bo v prihodnje, bo odvisno od dolgoročnega razvoja družbe,« je povedal Rozman in dodal, da so celotne razpoložljive proizvodne zmogljivosti trenutno zasedene 60-odstotno.
Bistveno višji stroški omrežnine
Do selitve proizvodnje iz Ivančne Gorice so v Črnomlju proizvajali tri dni na teden v dveh izmenah, po novem pa proizvodnja poteka pet dni v treh izmenah. Od okoli 530 delavcev, kolikor so jih zaposlovali konec lanskega leta, jih zdaj zaposlujejo približno 430. »Odpuščali nismo nikogar, nekaj se jih je upokojilo, nekateri od zaposlenih pa se niso odločili za prezaposlitev iz Ivančne Gorice v Črnomelj, kamor je bilo skupaj prezaposlenih okoli sto proizvodnih delavcev, medtem ko režijski delavci še naprej službujejo v Ivančni Gorici,« je povedal Rozman.
Učinki selitve, čeprav še ni končana, so že vidni, saj Livar že posluje z dobičkom. »V celotnem letošnjem letu pa bomo poslovali z izgubo, pri čemer se bodo prihodki iz poslovanja v primerjavi s preteklim letom znižali za okoli 30 odstotkov,« je pojasnil Rozman. In koliko višje stroške bodo imeli zaradi spremembe obračuna omrežnine za električno energijo? »To je težko napovedovati. Po optimističnih ocenah bi se lahko povečali z okoli 400.000 na približno 700.000 evrov na leto,« je odgovoril Rozman.
V preteklem letu je Livar ustvaril 56,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za 16 odstotkov manj kot leto pred tem. Pri tem je izguba znašala 318 tisočakov, medtem ko je leta 2022 Livar ustvaril 2,4 milijona evrov čistega dobička.
