Kiriakos Kakuris, podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB) za države Bolgarijo, Ciper, Češko, Malto, Slovaško in Slovenijo, pri tem poudarja, da se osredotočajo na trajnostni promet, energetsko infrastrukturo, kapitalske trge ter podporo malim in srednje velikim podjetjem.
V čem se naša država razlikuje od preostalih, ki jih pokrivate, na področju gospodarskega razvoja?
Vsaka država v regiji ima edinstvene ekonomske značilnosti, ki so oblikovane z zgodovino, geografijo in prioritetami. Bolgarija izstopa na področju informacijske tehnologije in outsourcinga, Ciper prednjači v finančnih storitvah in turizmu, Češka uspešno deluje kot proizvodno središče, Malta pa blesti v finančnih storitvah in tehnologiji. Slovaška ima ključno vlogo v avtomobilski industriji z osredotočenostjo na zelene tehnologije.
Slovenija izstopa po svoji osredotočenosti na trajnostni razvoj, z dobrimi rezultati na področju zelenih tehnologij in visoko izobraženo delovno silo. Država je znana po močnem socialnem povezovanju. Slovenija ima tudi dobro uravnoteženo gospodarstvo z močnimi stranmi v napredni proizvodnji, farmacevtski industriji, informacijski tehnologiji in logistiki. Kljub temu je potreben nadaljnji razvoj kapitalskih trgov.
Kakšno vlogo ima skupina EIB v Sloveniji?
Skupina EIB ima osrednjo vlogo pri pospeševanju razvoja Slovenije s financiranjem projektov, ki povečujejo konkurenčnost, trajnost in kakovost življenja. Kot največji mednarodni posojilodajalec v Sloveniji, ki je v zadnjih petih letih vložil več kot milijardo evrov, se osredotočamo na ključna področja, kot so trajnostni promet, energetska infrastruktura, kapitalski trgi ter podpora malim in srednje velikim podjetjem (MSP).
Prek Evropskega investicijskega sklada (EIF) zagotavljamo financiranje za inovacije in podjetja v zgodnji fazi razvoja. Naše naložbe so zasnovane tako, da podpirajo zeleni in digitalni prehod Slovenije, hkrati pa spodbujajo gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in socialno vključevanje. V ta namen preučujemo tudi najboljše načine za podporo dostopnemu stanovanjskemu trgu v državi.
Kateri so najbolj znani projekti v naši državi? Koga nagovarjate, katere težave rešujete?
Rekel bi, da je vsak projekt pomemben in prinaša dodano vrednost za državo in njene državljane. Naša fotografska razstava je osvetlila različne projekte, ki jih je v Sloveniji financirala EIB. Od leta 1977 je EIB zagotovila približno osem milijard evrov financiranja za več kot 80 projektov v Sloveniji, ki zajemajo vse, od inovacij do izobraževanja, izboljševanja življenjskih standardov in krepitve podjetništva. Upam, da je veliko Slovencev in obiskovalcev Ljubljane imelo priložnost obiskati našo razstavo septembra, kjer je bilo predstavljenih 17 fotografij projektov, financiranih od EIB, kar ponuja edinstven pogled na dolgoletno sodelovanje med Slovenijo in skupino EIB. Naj omenim nekaj najnovejših projektov, ki smo jih podprli.
Eden pomembnejših projektov v Sloveniji je drugi tir Divača–Koper, ki izboljšuje železniški dostop do koprskega pristanišča, ključnega dela baltsko-jadransko-sredozemskega prometnega koridorja. Ta projekt odpravlja omejitve zmogljivosti železniškega omrežja in izboljšuje učinkovitost prometa, kar koristi logistiki in trgovini v regiji. EIB je zanj zagotovila 250 milijonov evrov finančnih sredstev, ki bodo dopolnjena s financiranjem iz instrumenta za povezovanje Evrope in kohezijskega sklada, kar je olajšalo tudi sodelovanje svetovalnih služb EIB pri pripravi projekta (prek pobude JASPERS).
V energetskem sektorju EIB podpira energetski prehod Slovenije s pomembnimi naložbami v električno omrežje, vključno z 42 milijoni evrov za Elektro Primorska leta 2023 ter 86 milijoni evrov za Elektro Maribor in Elektro Ljubljana leta 2024. Te posodobitve krepijo elektroenergetsko infrastrukturo, izboljšujejo energetsko učinkovitost in omogočajo polnjenje električnih vozil.
Poleg tega spodbujamo inovacije z zagotavljanjem 40 milijonov evrov financiranja pod vodstvom EIF za raziskovalce v Sloveniji in na Hrvaškem. S skladom Vesna Deep Tech Venture Fund se osredotočamo na komercializacijo raziskav in zaščito intelektualne lastnine, kar podpira rastoči inovacijski ekosistem v Sloveniji. EIF prav tako daje prednost naložbam v podjetja v zgodnji fazi razvoja in mala ter srednje velika podjetja (MSP), s čimer krepi slovenski kapitalski trg ter spodbuja digitalni in zeleni prehod. Do danes je EIF v Sloveniji vložil več kot 200 milijonov evrov v sklade tveganega kapitala in zasebnega lastniškega kapitala.
V nizkem startu je tudi povsem nov projekt. Nam lahko poveste kaj več?
Seveda. EIB nadaljuje svojo podporo slovenskemu sektorju distribucije električne energije z novim projektom v sodelovanju z Elektrom Celje. EIB bo zagotovila 58 milijonov evrov za okrepitev in prenovo regionalnega električnega omrežja Elektra Celje, kar bo zagotovilo učinkovitejšo in stabilnejšo oskrbo z električno energijo za skupnosti po celotni regiji.
Nadgradnje bodo prav tako povečale zmogljivosti za integracijo obnovljivih virov energije in izboljšale odpornost omrežja proti podnebnim spremembam, kar bo okrepilo slovenski boj proti podnebnim spremembam v skladu z njenimi cilji do leta 2050 ter z iniciativo REPowerEU, ki jo je sprejela Evropska unija.
Ali spremljate dosežke projektov, ki jih podprete? Denimo, koliko novih delovnih mest ustvarijo, ali so stabilni in tako dalje? Katere kazalnike upoštevate?
Da, rezultate projektov, ki jih podpiramo, skrbno spremljamo, da zagotovimo dolgoročne koristi. Na primer, projekt železniške proge Divača–Koper naj bi med gradnjo ustvaril 13.000 delovnih mest in letno zmanjšal emisije ogljikovega dioksida (CO₂) za 49.000 ton, kar prispeva tako h gospodarski rasti kot k okoljski trajnosti.
Prek EIF spremljamo tudi ohranjena in ustvarjena delovna mesta, pri čemer je bilo v Sloveniji podprtih več kot 78.000 delovnih mest v 8000 podjetjih. Poleg tega naše naložbe v lokalno distribucijsko električno omrežje zajemajo od štiri do devet distribucijskih podjetij, ki oskrbujejo približno 90 odstotkov slovenskih gospodinjstev.
Uporabljamo ključne kazalnike, kot so ustvarjanje delovnih mest, prihranki CO₂ in gospodarski učinki naših naložb, da zagotovimo, da naši projekti prispevajo k trajnostnemu razvoju in izboljšujejo kakovost življenja.
Na kakšen način financirate projekte? Kakšni so pogoji za podjetje, organizacije, ki bi želela vašo finančno podporo?
Skupina EIB financira projekte prek posojil, jamstev, tveganega dolga in kapitalskih naložb, pogosto v sodelovanju z lokalnimi partnerji, kot so SID banka, Eko sklad in regionalni razvojni sklad. Podpiramo projekte, ki so usklajeni s prednostnimi cilji politike EU, kot so trajnost, inovacije in ustvarjanje delovnih mest. Podjetja in organizacije, ki želijo pridobiti našo podporo, morajo dokazati izvedljivost projekta, njegov učinek ter usklajenost s temi prioritetami. Poleg tega ponujamo prilagojene rešitve financiranja za mala in srednje velika podjetja (MSP) ter večje infrastrukturne projekte.
Koliko podjetij zaprosi za sredstva za projekte s področja podnebnih sprememb? Vaša zadnja raziskava namreč kaže, da 89 odstotkov anketirancev iz Slovenije meni, da je treba v prilagajanje podnebnim spremembam vlagati danes, če se želimo izogniti še višjim stroškom v prihodnje.
Skupina EIB prek partnerjev, kot so SID banka, Eko sklad in regionalni razvojni sklad, omogoča posojila številnim slovenskim malim in srednje velikim podjetjem (MSP) ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo (Mid-Caps), pri čemer daje poseben poudarek projektom, osredotočenim na podnebne spremembe. Leta 2023 je EIF izdal 67 milijonov evrov jamstev v okviru programa InvestEU, kar je omogočilo 100 milijonov evrov financiranja za zeleni in digitalni prehod.
V zadnjem desetletju smo zagotovili več kot 300 milijonov evrov za mala in srednje velika podjetja v Sloveniji, s čimer smo podprli ukrepe za podnebno delovanje, energetsko učinkovitost in projekte trajnostne infrastrukture. S svojimi svetovalnimi storitvami podjetjem pomagamo pri razvoju in financiranju inovativnih zelenih projektov. Poleg tega naša pobuda ELENA (European local energy assistance) financira projekte, kot sta trajnostna mobilnost in energetska učinkovitost, kar odraža našo zavezanost prilagajanju in odpornosti proti podnebnim spremembam.
Kateri so ključni cilji nedavno objavljenega posojilnega okvira skupine EIB za nujno sanacijo in odpornost proti poplavam in kako bo podprl regije, ki so jih prizadele poplave?
Skupina EIB je oblikovala posojilni okvir za izredne razmere obnove in odpornosti po poplavah (EIB Group's Floods Emergency Recovery and Resilience Lending Envelope – LE), katerega cilj je podpreti obnovo in okrepiti odpornost po hudih poplavah v Evropi to jesen. Kot del vodnega programa EIB obravnava naraščajoče vplive podnebnih sprememb z zagotavljanjem financiranja za okrevanje, zmanjševanje tveganj in pripravljenost. Z možnostjo do stoodstotnega financiranja projekta bo LE prispeval k dolgoročni odpornosti proti poplavam in se usklajeval z načrtom prilagajanja podnebnim spremembam EIB. x
