Dognanja znanstvenih del, ki so financirana z javnim denarjem, morajo biti dostopna in primerna za ponovno uporabo. Gre za temeljno vodilo odprte znanosti, utemeljeno na načelih FAIR. »Gre za to, da so podatki, ki nastanejo kot rezultat raziskovalnega dela, najdljivi, dostopni, med njimi mora biti zagotovljena
interoperabilnost in seveda morajo biti tudi uporabni,« pojasni mag. Irena Vipavc Brvar, vodja področja v
Arhivu družboslovnih podatkov. Ne pozabimo, da moramo od udeležencev pridobiti ustrezna soglasja ali imeti drugo pravno podlago za obdelavo in objavo. Podatki morajo
biti ustrezno in kakovostno pripravljeni, saj bodo le tako lahko uporabni v širši znanstveni skupnosti. »Profesionalizacija je torej ključna za uspešno izvajanje odprte znanosti, spodbujanje interdisciplinarnega sodelovanja in za napredek na različnih področjih znanosti.«
Niša za nove poklice
Celovito upravljanje raziskovalnih podatkov tako postaja vse pomembnejše in kot tako zahteva ustrezno usposobljene podatkovne strokovnjake (na primer podatkovne arhiviste, podatkovne knjižničarje, podatkovne menedžerje in podatkovne svetovalce), ki raziskovalcem pri upravljanju podatkov pomagajo, jih usmerjajo in posledično razbremenijo. »Vpeljava načel odprte znanosti v prakso zahteva tesno sodelovanje različnih akterjev. Raziskovalci tako denimo sodelujejo s knjižničarji pri objavi člankov v odprtem dostopu, s strokovnjaki v podatkovnih repozitorijih pri podatkovni objavi in ne nazadnje uredniki v znanstvenih založbah ob zahtevah po dostopu do podatkov, potrebnih za preveritev objavljenega,« pojasni Vipavc-Brvarjeva. Raziskovalcem so pri izvajanju praks odprte znanosti v podporo podatkovnih strokovnjaki. »Gre za osebo, ki je raziskovalcu v pomoč v vseh fazah življenjskega kroga raziskovanja, saj želimo, da bi bil končni rezultati čim bolj usklajen z načeli FAIR.« Sodelovanje naj se začne že v fazi ideje in načrtovanja izvedbe. Obenem lahko tak strokovnjak ponudi podporo tudi vodstvu organizacije, saj lahko sodeluje pri uvedbi pravilnikov in postopkov, ki podpirajo odprto znanost.
»V prihodnje pričakujemo specializacijo poklica glede na potrebe organizacije in discipline. Na primer, kadar raziskovalec zbira podatke o osebah ali pa o občutljivih naravovarstvenih področjih, bo podatkovni strokovnjak moral znati svetovati tudi o pravnih in etičnih vidikih dela s tovrstnim vsebinami, zlasti v primerih, ko te storitve ne ponudi specializirana služba v raziskovalni organizaciji,« meni mag. Irena Vipavc Brvar, ki že več kot 20 let dela v podatkovnem repozitoriju, kjer sodeluje pri promociji in uveljavitvi odprte znanosti v znanstvenoraziskovalni sferi. Izvaja tudi razna izobraževanja in sodeluje pri pisanju priročnikov.
Nizozemska in britanska praksa
Meni, da so prakse v tujini podobne našim. Slovenija, podobno kot še nekaj drugih držav, pogumno sledi kolegom, ki podporo raziskovalni skupnosti ponujajo že leta. »Tukaj gre izpostaviti zlasti praksi na Nizozemskem in v Veliki Britaniji. Podatkovni strokovnjaki so del službe za podporo raziskovalcem, ki svoje aktivnosti izvaja tako neposredno kot preko številnih disciplinarnih kompetenčnih centrov.« Tudi v tujini je to razvijajoč se poklic, po katerem je vedno večje povpraševanje. Od ambasadorjev odprte znanosti pa do podatkovnih strokovnjakov pri konkretnih projektih. Odprte podatkove objave zahtevajo vedno več tako mednarodnih (evropska komisija) kot nacionalnih financerjev, zato so potrebe po izobraževanju za te poklice res velike. »Oblikovanje in izvedbo vsebin izobraževanj razvijajo tudi univerzitetna združenja, kot sta EELISA in Unite!, saj s skupnimi močmi zagotovijo največ strokovnjakov. Pri pregledu dela raziskovalnih organizacij zasledimo številne projekte, ki pilotno uvajajo delovna mesta za podporo odprte znanosti in preučujejo modele financirana takšnih služb.«
Projekt Spoznaj
V okviru dela v Arhivu družboslovnih podatkov že leta izvajajo usposabljanja za različne akterje – študente, raziskovalce, podporne službe, kot so knjižničarji in podatkovni svetovalci. Potrebo po širšem izobraževanju sta prinesla zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) (2021), ki zahteva odprti dostop do vseh recenziranih znanstvenih objav, raziskovalnih podatkov in drugih raziskovalnih rezultatov, ter uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (2023). »Tukaj vstopi projekt Spoznaj, v okviru katerega od sredine leta 2023 redno izvajamo spletna usposabljanja o praksah odprte znanosti in deljenju raziskav po načelih FAIR. Obenem pa to jesen začenjamo usposabljanja podatkovnih strokovnjakov, ki bodo v svojih matičnih organizacijah opravljali vlogo podatkovnih skrbnikov ali sorodnih profilov podatkovnih strokovnjakov (na primer podatkovnih arhivistov, podatkovnih knjižničarjev, podatkovnih menedžerjev in podatkovnih svetovalcev).« To je prvo tovrstno usposabljanje za podatkovne strokovnjake v znanstvenoraziskovalni dejavnosti v Sloveniji. V pomoč bo tudi prvi priročnik o odprti znanosti, ki je luč ugledal septembra 2024. Del priročnika je tudi slovar odprte znanosti, kar je zlasti pomembno za razvoj besedišča v slovenskem jeziku.
