Neža Močnik, univerzitetna diplomirana arhitektka v podjetju Velux Slovenija, poudarja, da so povezave med temi dejavniki še kako močne in da lahko že manjše izboljšave vplivajo na uspešnost podjetja. Večino svojega časa preživimo namreč v zaprtih prostorih. Zato sta dnevna svetloba in svež zrak, temi, ki ju raziskuje Močnikova, še kako pomembna. Leta 2019 je kot članica tehničnega odbora za steklo, svetlobo in razsvetljevanje na Slovenskem inštitutu za standardizacijo dala pobudo in aktivno sodelovala pri prevodu standarda dnevna svetloba v stavbah EN 17037, ki je osnova za bodoče spremembe regulative s tega področja. Njeno delo obsega prenos znanja različnim strokovnim skupinam o vplivu naravne svetlobe in svežega zraka na zdravje in počutje uporabnikov stavb ter strokovno sodelovanje pri nadgradnji regulative s tega področja.
Kako prepleten je trojček delovno okolje, počutje in storilnost?
Kakovost notranjega zraka, toplotno ugodje, osvetlitev in vizualno ugodje (naravna in umetna svetloba) ter akustično ugodje so pomembni dejavniki za zagotavljanje zdravega notranjega okolja, ki ima velik vpliv na fizično in psihično počutje uporabnika stavbe. Raziskave o koristih zdrave notranje klime se nanašajo na različne tipe stavb, kot so šole, bolnišnice in stanovanja ter tudi poslovne stavbe. Razlog za to je dolžina časa, ki ga preživimo v teh stavbah, na delu, doma, otroci v šolah, bolniki v bolnišnični oskrbi.
Svetloba, temperatura, kakovost zraka in hrup močno vplivajo na storilnost in dobro počutje zaposlenih. Izpostavljenost naravni svetlobi na delovnem mestu poveča produktivnost za 10 odstotkov. Na delovanje kognitivnih funkcij vpliva tudi kakovost notranjega zraka. V primeru slabega, iztrošenega zraka pade produktivnost za od 6 do 9 odstotkov. V poletnem obdobju se za vsako dodatno stopinjo pregrevanja storilnost zmanjša za 3,6 odstotka. Dostop do naravnega okolja prav tako poveča produktivnost za od 6 do 12 odstotkov. Po drugi strani pa hrup zmanjšuje koncentracijo in povečuje stres.
Kakšna so priporočila za delodajalce? Na kaj naj bodo pozorni, ko urejajo delovne prostore?
Pomembno je poudariti, da stroški osebja, vključno s plačami in ugodnostmi, običajno predstavljajo 90 odstotkov operativnih stroškov podjetja. To pomeni, da lahko že manjše izboljšave na področju produktivnosti pomembno vplivajo na uspešnost podjetja. Zasnova pisarn, ki vključuje elemente, kot so kakovostna osvetlitev, primerna temperatura, dobro prezračevanje in nadzor hrupa, je ključnega pomena za ustvarjanje zdravega in produktivnega delovnega okolja.
Delodajalcem se priporoča, da pri urejanju delovnega okolja vse te vidike vključijo v fazo načrtovanja in zastavijo cilje glede kakovosti naravne svetlobe in zraka ter ustrezne temperature, obenem pa zmanjšajo moteče dejavnike, kot je hrup. Zelene površine in sprostitvene cone prispevajo k boljšemu počutju zaposlenih, prav tako možnost pogleda navzven. Pogled na oddaljeno točko, najbolje v zeleno krajino ali na notranji ozelenjeni atrij, sprošča oči, ki so zaradi dela pred ekranom vse preveč obremenjene. Ergonomsko oblikovana delovna mesta pa zmanjšujejo fizične obremenitve. Skrb za te elemente poveča produktivnost in lahko tudi prispeva k višji gospodarski uspešnosti; raziskave namreč kažejo, da zdravo delovno okolje prinese 40 milijard evrov na leto evropskemu gospodarstvu.
Lahko opišete kakšen primer dobre prakse, ki vas navdušuje?
Primerov je veliko, med najbolj poznanimi so podjetja Google, Apple in Lego, ki so vodilna pri oblikovanju zdravju prijaznih delovnih mest. Google z zagotavljanjem obilice naravne svetlobe, zelenih površin, tihih con za delo in ergonomsko prilagojeno opremo, medtem ko Apple v svojem kampusu vključuje naravne elemente in kakovostno prezračevanje. Nedavno me je na strokovni konferenci na tematiko »workplace design« navdušil predstavnik podjetja Lego z natančno definiranimi desetimi usmeritvami za njihov koncept delovnih mest, ki obsega dostop do naravne svetlobe in zelenja znotraj priporočil za inkluzivne in trajnostno zasnovane delovne prostore.
Veseli pa me, da je tudi v slovenskem prostoru vse več naročnikov in arhitektov, ki z razumevanjem, znanjem in izkušnjami ustvarjajo kakovostne poslovne stavbe. Vrsta uspešnih projektov pod taktirko Kragelj arhitektov z izrednim posluhom za tako imenovani workplace design, poslovna stavba podjetja Baumit arhitektov Studia. a+v in še bi lahko naštevala.
Kakšno je vaše mnenje o odprtem tipu pisarn?
Odprte pisarne imajo svoje prednosti in slabosti. Na eni strani spodbujajo komunikacijo, sodelovanje in timsko delo, so tudi stroškovno učinkovitejše. Po drugi strani pa prekomerni hrup in pomanjkanje zasebnosti pogosto zmanjšata osredotočenost in povečata stres. Najboljša rešitev je kombinacija odprtih prostorov za sodelovanje in tihih con za individualno delo. Fleksibilne pisarne, ki zaposlenim omogočajo izbiro delovnega prostora glede na nalogo, so se izkazale za najučinkovitejše.
Veliko omenjate vpliv naravne svetlobe na produktivnost. Običajno imajo poslovne stavbe večjo površino tlorisov. Kako torej zagotoviti dovolj svetlobe na vseh delovnih mestih?
Tako je, globina prostora je tisto, kar omejuje vpad dnevne svetlobe v prostor. Nekaj pripomore čim višji zgornji rob okna, a le do določene globine. Rešitev za osvetlitev površin, ki so v globini tlorisa, je osvetlitev skozi streho. Zenitalna svetloba, ki prihaja od zgoraj navzdol, je do trikrat intenzivnejša od svetlobe, ki prihaja skozi fasadna okna. Element osvetlitve prek centralnega stopnišča ali notranjega atrija je v arhitekturi dobro poznan, saj ni le vir dnevne svetlobe, temveč pripomore tudi k učinkovitemu ohlajevanju stavbe v poletnih mesecih z ustvarjanjem efektivnega naravnega prezračevanja prek okenskih odprtin na najnižji in najvišji točki stavbe. Tu imajo okna na ravni strehi večplastno in pomembno vlogo.
Vaša sklepna misel za vse, ki investirajo v prenovo ali novogradnjo?
Vsekakor naj bo pozornost na prednostih dobro osvetljenih prostorov, saj obstaja močna povezava med delovno učinkovitostjo in vplivom dnevne svetlobe. Dobro osvetljeni prostori zmanjšujejo potrebo po umetni razsvetljavi in imajo splošno pozitiven učinek na delovno učinkovitost zaposlenih.
Zaposleni v pisarnah, ki so izpostavljeni zadostni količini dnevne svetlobe, poročajo o izboljšani budnosti, koncentraciji in boljšem razpoloženju v primerjavi z delom v prostoru s standardno pisarniško osvetlitvijo. Računalniški programi za simulacijo in analiziranje kakovosti naravne osvetlitve v notranjih prostorih danes omogočajo arhitektom, da predvidijo in preverijo raven svetlobe ter videz prostora že v fazi načrtovanja. Tako si je mogoče postaviti konkretne cilje in jih zasledovati med uresničevanjem projekta.
