V pogovorih o združitvi sta po vrednosti podjetij drugi največji japonski proizvajalec avtomobilov Honda in šesti največji japonski proizvajalec avtomobilov Nissan, ki je bil še nedolgo tega povezan tudi s francoskim Renaultom. Tržna vrednost Honde je trenutno okoli 40 milijard evrov, Nissana deset milijard evrov, združena pa bi bila vredna okoli 50 milijard evrov in bi se takoj za nemškim BMW uvrstila na deseto mesto največjih svetovnih proizvajalcev avtomobilov. Prva tri mesta bi še vedno pripadla ameriški Tesli (približno 1500 milijard evrov tržne vrednosti), japonski Toyoti (220 milijard evrov) in kitajskemu proizvajalcu BYD (100 milijard evrov tržne kapitalizacije).
Pogajanja so se začela, časovnica (še) ni znana
Objava informacije o Hondinem prevzemanju Nissana je tečaj slednjega dvignila za četrtino, še vedno pa je Nissanova delnica v zadnjem letu dni kar 30 odstotkov v minusu. Na drugi strani se je delnica Honde kot potencialnega prevzemnika okrepila le za odstotek in je v zadnjem letu v 15-odstotnem minusu. Ideja o povezovanju dveh japonskih proizvajalcev avtomobilov je posledica v zadnjem času vse bolj oteženega poslovanja, zlasti na kitajskem trgu, ki je največji avtomobilski trg na svetu in kjer se je povečala prodaja domačih kitajskih avtomobilov. V obeh podjetjih so potrdili, da potekajo pogovori o povezovanju, niso pa hoteli pojasnjevati, kdaj bi lahko bila pogajanja zaključena. Prav tako še ni povsem jasno, ali bi večja Honda prevzela Nissan ali pa bo šlo za lastniško povezovanje, morda zgolj poslovno sodelovanje. Pogovori sicer potekajo že vse od letošnjega marca, predvsem na področju razvoja električnih avtomobilov in baterij, vodilni in lastniki obeh podjetij pa iščejo rešitve, ki bi bile najboljše za prihodnje sodelovanje. Obstaja možnost, da bi se Hondi in Nissanu pri povezovanju pridružil še Mitsubishi, s čimer bi dobili po tržni vrednosti osmega največjega svetovnega proizvajalca avtomobilov.
Težave obeh japonskih proizvajalcev, Honde in Nissana, so nastopile, podobno velja za evropske avtomobilske proizvajalce, ko so se na področju električnih avtomobilov in priključnih hibridov začeli jačati kitajski proizvajalci, zlasti BYD. Čeprav velja Nissan za pionirja razvoja električnih avtomobilov, so ga različni kitajski proizvajalci tehnološko dohiteli ali celo prehiteli. Vse to pa so dosegli po bistveno nižjih cenah od svojih japonskih (in evropskih) konkurentov. Obenem se Nissanove težave krepijo vse od leta 2018, ko je bil zaradi suma finančnih mahinacij aretiran Carlos Ghosn, dotedanji predsednik uprave družbe Renault-Nissan-Mitsubishi. V Nissanu so Ghosna, ki vztrajno zanika kakršnokoli krivdo, takoj odpustili.
Pripor Ghosna prekinil francosko-japonsko sodelovanje
Dejstvo je, da so omenjeni dogodki zamajali dolgoletno zavezništvo med francoskim Renaultom in japonskima Nissanom in Mitsubishijem, ki je veljalo za največje zavezništvo v avtomobilski industriji, Renault pa je od tedaj lastništvo v Nissanu znižal s 43 na 15 odstotkov. Tolikšen je tudi delež neglasovalnih delnic Nissana v Renaultu. V Renaultu celo razmišljajo, da bi preostalo lastništvo v Nissanu prodali Hondi, če bi se v slednji odločili za povezovanje z Nissanom. Tako se končuje 25-letno sodelovanje Renaulta in Nissana, ki sega v čas, ko je francoski proizvajalec z lastniškim vstopom reševal tega japonskega proizvajalca. Nissan kljub temu ostaja manjšinski lastnik v družbi Ampere, Renaultovi diviziji za električne avtomobile. V Renaultu zdaj napovedujejo sodelovanje s kitajskim podjetjem Geely. V Nissanu naj bi bili prisiljeni v iskanje dokončne rešitve zahtevne situacije v naslednjih 12 mesecih, ob tem pa največ stavijo prav na razvoj in prodajo električnih avtomobilov.
Letošnji dobiček iz poslovanja naj bi v Nissanu upadel za 90 odstotkov, s težavami pa se prav tako sooča Honda. Slednja želi biti na vseh ključnih svetovnih trgih do leta 2040 prisotna s svojim brezemisijskim avtomobilom, a ji načrte otežuje slaba prodaja električnih avtomobilov tako v ZDA kot Evropi. Medtem so v Nissanu že objavili načrt, da bi proizvodnjo znižali za petino, število zaposlenih pa za 9000. V Nissanu ne tajijo, da je tekoče poslovanje slabše, zato potrebujejo bolj vitko organizacijo, ki bo tudi bolj odporna na velikanske spremembe, ki se dogajajo v avtomobilski panogi ta hip. Veliko stavijo na hibride, lastništvo v Mitsubishiju pa bi s 34 znižali na 24 odstotkov.
