Po letošnji združitvi Nove KBM in SKB banke v OTP banko smo v Sloveniji dobili dva velika bančna igralca, in sicer ob NLB še madžarsko OTP. Skupaj imata po bilančni vsoti kar 60 odstotkov trga, zato se nekateri sprašujejo, ali nimamo v Sloveniji na področju bančništva duopolne situacije. Če bi NLB prihodnje leto še enkrat poskušala prevzeti avstrijsko Addiko banko, pa bi lahko njen tržni delež v Sloveniji z 31 porasel celo na 34 odstotkov. Pred dnevi je 5,19-odstotna lastnica avstrijske banke sicer postala Gorenjska banka v lastništvu srbske družine Kostić. Preostale banke v tujem lastništvu (Intesa Sanpaolo, UniCredit, Sparkasse, Gorenjska banka) imajo okoli 23 odstotkov trga v Sloveniji, državna SID banka dobrih pet odstotkov, Delavska hranilnica, DBS, Lon in Primorska hranilnica pa preostalih osem odstotkov slovenskega bančnega trga.

Največja banka odprta za prevzeme in združitve

NLB je maja predstavila novo poslovno strategijo, ki predvideva podvojitev bilančne vsote, prihodkov in dobička skupine NLB do leta 2030, pri čemer anorganska rast, tako bančna kot nebančna, to ambicijo podpira, vendar za njeno uresničitev ni ključnega pomena. »Že večkrat smo poudarili, da pozorno spremljamo in nenehno ocenjujemo dogajanje v domači regiji jugovzhodne Evrope ter se ne bomo izognili analiziranju in obravnavi morebitnih priložnosti za ustvarjanje dodane vrednosti tudi s prevzemi in združitvami,« o položaju v slovenskem bančnem prostoru odgovarjajo pri NLB.

Regulatorne zahteve za manjše banke vse zahtevnejše

Prav pri slednjih štirih, po bilančni vsoti sicer manjših bančnih ustanovah, gre v prihodnje pričakovati največ lastniških sprememb. Kot pravi nekdanja viceguvernerka Banke Slovenije in trenutna nadzornica Lona dr. Mejra Festić, bi jih bilo smiselno povezati, saj postajajo regulatorne in druge zahteve za najmanjše banke (finančno) vse zahtevnejše. Problem pa nastane, ker niso vse enako uspešne, predvsem banka Lon je imela do leta 2021 slabo oziroma negativno poslovanje, prav tako v nasprotju s preostalimi tremi ni rasla po obsegu poslovanja. Lon ima trenutno tudi dokaj nejasno lastniško strukturo, saj je skoraj 25-odstotni lastnik Kylin Prime s sedežem v Švici v stečaju, lastništva z do deset odstotki glasovalnih pravic pa mu tudi še ni uspelo prodati. Otmar Zorn in podjetje GIC Gradnje družine Cajzek iz Rogaške Slatine sta bila nedavno neuspešna pri prevzemu Lona, njunih skupaj dobrih 41 odstotkov lastništva tako ostaja do oktobra prihodnje leto brez glasovalnih pravic. Pred nekaj tedni pa je malo manj kot 10-odstotni lastnik Lona postalo podjetje Jenfin v lasti Gregorja Jenka, glavnega finančnika in enega večjih lastnikov Salusa, ki bo imel pomembno in morda odločilno vlogo pri glasovanju na prihodnjih skupščinah delničarjev Lona.

Klasične banke imajo vse močnejšo konkurenco v digitalnih bankah ali neobankah (Revolut, N26, Trade Republic, Wise ...), pri katerih naj bi imel bančni račun odprt že vsak deseti slovenski državljan.

Pri Primorski hranilnici s sedežem v Vipavi (PHV) je zgodba nekoliko drugačna. Najmanjša bančna ustanova na Slovenskem je imela ob koncu lanskega leta 239 milijonov evrov bilančne vsote ali 0,46-odstotni tržni delež med vsemi bankami v Sloveniji. PHV ima okoli 15 milijonov evrov kapitala, lani in letos pa dosega okoli tri milijone evrov čistega dobička. Z novim letom bo vodenje vipavske hranilnice prevzel Matjaž Frank, trenutno direktor korporativnega bančništva pri SID banki, dosedanji predsednik uprave Klemen Bajt pa vipavsko hranilnico zapušča. Kot je za Dnevnik povedal Peter Velikonja, prvi nadzornik in prek ajdovskega podjetja Koda 8,27-odstotni lastnik PHV, se za hranilnico že ves čas zanimajo predvsem lastniki iz tujine, tudi iz Rusije, saj se z njenim lastništvom pridobi bančno licenco na E(M)U trgu. Manj pa je za PHV interesa med drugimi bankami v Sloveniji, čeprav je pred leti za njimi pogledovala tudi Delavska hranilnica. Za zdaj kakršne koli lastniške spremembe ovira statutarno določilo PHV, ki omejuje lastništvo posameznega lastnika na največ deset odstotkov.

Medtem ko največji NLB in OTP obvladujeta več kot 60 odstotkov slovenskega bančnega trga, druge banke v tujem lastništvu pa okoli četrtino, se pri slovenskih lastnikih v ozadju odvija boj za preostale bančne “drobtinice, ki pa so
lani in letos prinašale zajetne dobičke.

Sindikalno lastništvo DH naj bi bilo trdno

Dokaj trdno naj bi bilo lastništvo Delavske hranilnice (DH), ki pa naj bi v preteklosti ob Primorski hranilnici pogledovala tudi za DBS – Deželno banko Slovenije. Lastništvo DH obvladujejo različni sindikati, med katerimi je največji SVIZ Branimirja Štruklja z nekaj več kot 12 odstotki lastništva. Blizu deset odstotkov imajo še Modra zavarovalnica in njeni skladi, in to iz časov, ko jo je vodil Borut Jamnik, zdaj predsednik uprave SID banke, 4,27 odstotka delnic DH pa je v lasti KD Group. Slednja je največja, 29,36-odstotna, posamična lastnica DBS in ne skriva želje po povečanju lastništva v tej bančni ustanovi. Kapitalska zadruga z 21 odstotki lastništva DBS je druga največja lastnica, skupina Prva v lasti Alenke Žnidaršič Kranjc ima dobrih 25 odstotkov lastništva. »V DBS smo lastniško prisotni že več kot 20 let in je naša strateška naložba. Z lastništvom smo zadovoljni in za zdaj ostajamo pri višini lastniškega deleža. Naložba v DH pa je naša portfeljska naložba in tudi z njo smo zadovoljni,« je o prihodnjih načrtih KD Group v bančništvu povedal Gregor Sluga, njihov glavni izvršni direktor.

Da so okrog DBS možni različni scenariji, priznava Borut Florjančič, prvi mož Zadružne zveze Slovenije, ki ima dobre štiri odstotke DBS. »Zadružniki si želimo, da bi imela DBS še naprej razvejano mrežo poslovalnic, tudi na podeželju, ki ga druge banke praviloma zapuščajo,« pove Florjančič. Tako ali drugače z zadružništvom povezane družbe, ki pa ne delujejo usklajeno, imajo v DBS kar 37 odstotkov lastništva, vprašanje pa je, ali imajo dovolj denarja, da nekoč postanejo tudi večinske lastnice DBS. Ne pozabimo, da ob še zmeraj visokih obrestnih merah praktično vse banke v Sloveniji lani in letos dosegajo rekordne dobičke, zato so njihova vrednotenja trenutno visoka. Dobiček jim bo sicer nekoliko oklestil petletni popoplavni davek, kjer bodo plačale odstotek bilančne vsote ali okoli pol milijarde evrov. Takšni časi so prej ugodnejši za prodajo lastniških naložb v bankah. Sploh ker so začele ključne obrestne mere ECB in posledično obrestni zaslužki bank že usihati. Obenem imajo klasične banke vse močnejšo konkurenco v digitalnih bankah ali tako imenovanih neobankah (Revolut, N26, Trade Republic, Wise ...), pri katerih naj bi imel bančni račun odprt že vsak deseti slovenski državljan. 

         

Trg je zmerno koncentriran

Kako pa stanje na slovenskem bančnem trgu ocenjujejo v Banki Slovenije? »Po velikosti indeksa koncentracije je naš bančni trg zmerno koncentriran. Določanje optimalnega števila bank v neki ekonomiji je kompleksen izziv, ki zahteva upoštevanje različnih dejavnikov, kot so velikost in struktura gospodarstva, stopnja konkurence, regulativni okvir, potrebe potrošnikov in tehnološki razvoj. Medtem ko večje gospodarstvo običajno potrebuje več bank za zadovoljitev finančnih potreb, je ključna zadostna stopnja konkurence za zagotavljanje kakovostnih storitev po konkurenčnih cenah. Regulativni okvir mora zagotavljati stabilnost in spodbujati zdravo konkurenco ob upoštevanju potreb različnih demografskih skupin in regionalnih razlik. Tehnološki napredek, vključno z digitalizacijo in fintech podjetji, lahko spremeni potrebo po fizični prisotnosti bank, hkrati pa prinaša nove izzive, zlasti za komitente, ki so v večji meri vezani na fizične poslovalnice.«

Priporočamo