Zgodba družinskega podjetja iz Gradca Münzer Bioindustrie se je začela z obiskom Indijcev. Potožili so, da se zaradi čezmerne ponovne uporabe olja v pripravi hrane soočajo z visoko stopnjo srčne kapi pri ljudeh, mlajših od 30 let. Olje namreč uporabijo prevečkrat, kar je škodljivo za zdravje. Prvič v »finih« restavracijah, nato ga domov odnesejo zaposleni, po domači uporabi ga odprodajo uličnim kuhinjam, kjer ga precvrejo še nekajkrat. V Münzer Bioindustrie so na podlagi te težave razvili tehnološki postopek – predelavo bioloških surovin, kot so rastlinska olja, maščobe in druge naravne surovine. »Od restavracij, verig s hitro prehrano, kot je denimo McDonald's, pa tudi gospodinjstev odkupujemo ali prejemamo uporabljeno jedilno olje, denimo tisto, ki ostane po cvretju. Predelamo ga s posebnim postopkom, tako da na koncu dobimo biodizel, glicerin in katalizator,« pojasnijo. Gre za primer krožnega gospodarstva, v katerem podjetje že tri desetletja aktivno spodbuja uporabo obnovljivih naravnih virov v svojih proizvodnih procesih. »V mestu so postavili zbirnike olja, na podeželju razdelimo posode in jih nato poberemo, od restavracij olje odkupujemo,« pojasnijo svoj model delovanja in sodelovanja z lokalno skupnostjo. To je eden izmed primerov dobrih praks Avstrije, ki se lahko pohvali z marsikatero napredno prakso s področja trajnosti in zelenega prehoda. Navdušile so tudi skupino slovenskih gospodarstvenikov, ki so se udeležili poslovne ekskurzije v sredini oktobra v Gradec in na Dunaj, v organizaciji CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo, v partnerstvu z Advantage Austria.
Panoga, ki je v vzponu
Mag. Axel Steinsberg iz avstrijske gospodarske zbornice (WKÖ) pojasni, da v green tech panogo umeščajo industrijski sektor in storitveni sektor. Industrija združuje energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije (več kot polovica prometa), nato ravnanje z odpadki in vodo, onesnaževanje zraka, zelene stavbe, merilne in nadzorne tehnike ter hrup. V storitvenem sektorju bolj prevladujeta ravnanje z odpadki in upravljanje vod. »Naša zadnja analiza kaže, da v green tech sodi 3326 podjetij, ki ustvarijo skoraj 60.000 delovnih mest. Panoga je v vzponu: promet 8,9 odstotka, delovna mesta 3 odstotke, število podjetij 5 odstotkov.« Povezave med Slovenijo in Avstrijo so perspektivne. »Avstrijske hčerinske družbe zagotavljajo v Sloveniji 20.000 delovnih mest, 25.000 Slovencev dela čez mejo v Avstriji,« pojasni Steinsberg. Pričakuje se nadaljevanje rasti prometa v panogi green tech. »Leta 2023 je znašala 8,9 odstotka, pri čemer se rast delovnih mest nekoliko umirja v primerjavi s prejšnjimi leti.« Primer te rasti je tudi poseben avstrijski ekosistem za zeleno tehnologijo: Green Tech Valley v Gradcu. Bil je tudi med postojankami delegacije, ki si je lahko ogledala edinstveno lokacijo, središče za 300 aktivnih pionirjev zelenih tehnologij in vodilnih tehnoloških podjetij. Služi kot model za druge regije, ki si prizadevajo za trajnostno rast in razvoj. Impresivna je denimo stavba Znanstveni stolp, vredna 16 milijonov evrov, kjer je poleg pisarniških prostorov na voljo tudi zelena streha, kjer uspevajo fige, jagode, trta, špinača.
Visoka lesena gradnja v mestu prihodnosti
Impresiven je tudi Aspern Smart City, projekt urbanega razvoja na Dunaju. Zasnovan je kot trajnostno in tehnološko napredno mesto prihodnosti. Temelji na trajnostnem razvoju z zelenimi zgradbami, obnovljivimi viri energije in pametnimi omrežji, ki omogočajo energetsko učinkovito upravljanje. Mesto vključuje pametno infrastrukturo za promet, energijo in recikliranje ter omogoča mešano rabo zemljišč za stanovanjske, poslovne in prostorske objekte. Aspern spodbuja uporabo javnega prevoza, kolesarjenje in pešačenje ter vključuje digitalne rešitve za izboljšanje mestnih storitev, kar ga uvršča med največje urbane projekte v Evropi s poudarkom na trajnosti in inovacijah. Aspern Smart City vodi podjetje Wien 3420 AG v sodelovanju z mestom Dunaj, Siemensom, Wiener Linien, raziskovalnim konzorcijem ASCR in različnimi nepremičninskimi razvijalci, ki skupaj zagotavljajo razvoj trajnostnega in tehnološko naprednega urbanega prostora.
V dunajskem okrožju Aspern Seestadt stojita tudi dva primera izjemne lesene gradnje: Holz Hochhaus in Robin House. Predstavljata inovativne pristope k trajnostni arhitekturi in urbanizmu. HoHo je visok 24 nadstropij in velja za eno najvišjih lesenih stavb na svetu. Robin House je primer novih pristopov k nizkoenergijskim stanovanjem v leseni gradnji. Oba projekta sta rezultat sodelovanja med arhitekturnimi strokovnjaki, inženirji in lokalnimi skupnostmi. Dokazujeta, da tudi inovacije v gradbeništvu pomembno vplivajo na trajnostni razvoj.
Uvoz v vrednosti 494 milijonov
Zanimanje podjetij iz avstrijske zvezne dežele Štajerske za začetek poslovanja v Sloveniji je glede na geografsko bližino, kulturne podobnosti in močne trgovinske vezi med Avstrijo in Slovenijo precejšnje. Obe državi sta del Evropske unije, kar omogoča čezmejno poslovanje, trgovino in investicije. Karl Hartleb, izvršni direktor iCS, Internationalisation Center Styria, pravi, da obstaja tudi mreža bilateralnih sporazumov in AREA Süd, ki štajerska podjetja dodatno spodbuja, da Slovenijo obravnavajo kot privlačen trg za širitev. Hartleb pravi, da je bilo med člani izvedenih 140 investicij iz avstrijske Štajerske v Slovenijo. V prvem polletju 2023 je izvoz iz Štajerske v Slovenijo znašal za 392 milijonov evrov blaga, uvoz iz Slovenije pa je znašal 494 milijonov evrov. Zaradi lege je Slovenija strateški trg za avstrijska podjetja. Kratka razdalja omogoča učinkovito upravljanje dobavne verige in odnosov s strankami. »Poleg tega ima Avstrija s podjetjem Cargo Center Graz in drugimi logističnimi partnerji pomembno prometno povezavo s koprskim pristaniščem.« Most med Slovenijo in Avstrijo gradi tudi CER, ki ima več kot 100 članov. Zase pravijo, da so zeleno stičišče podjetij in organizacij iz različnih sektorjev. Izvršna direktorica Ana Struna Bregar pojasni, da z različnimi avstrijskimi partnerji že dolgo uspešno sodelujejo, vendar želijo ta partnerstva še nadgraditi. »Poleg krepitve sodelovanja na ravni organizacije smo z ekskurzijo v Avstrijo želeli našim članom omogočiti povezovanje z vodilnimi strokovnjaki v regiji, tako na področju razvoja in ustvarjanja skupnih projektov kot na področju izvoza in uvoza zelenih tehnologij.« Štefan Šuštar, direktor prodaje Telprom, ki se je udeležil delegacije, povzame, da posel delamo ljudje in da je ta ekskurzija omogočila pristen stik z avstrijskimi gospodarstveniki ter diplomatskimi predstavniki. »Ključ je v povezovanju in razvijanju novih skupnih rešitev. Trenutno še ne poslujemo v Avstriji, poslujemo pa s podružnicami avstrijskih podjetij v Sloveniji.« V naslednjih letih bodo ravno zaradi obiska delegacije pogumnejši pri odločitvi za vstop na avstrijski trg.
