Slovenija bo v nekaj letih dobila novo, tretjo medicinsko fakulteto. Ta bo, po sklepu vlade, delovala na Primorskem, v Celju pa bo zaživel kampus Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Pogodbo o ustanovitvi organizacijske enote sta v Celju podpisala dekan medicinske fakultete Igor Švab in direktor Splošne bolnišnice Celje Dragan Kovačić. Ob tem je Švab razkril, da je tej ideji botroval povečan vpis študentov na medicinsko fakulteto. »A smo pri tem naleteli na dve težavi. Prva je bila prostorska stiska, zaradi katere smo se že lotili gradnje kampusa tudi na Vrazovem trgu v Ljubljani, druga pa omejitev izvajanja kliničnega pouka, ki ga ne bi bilo mogoče izvesti v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru. Po vzoru iz tujine smo nato prišli na idejo, da bi ustanovili dislocirane enote fakultete v drugih bolnišnicah, ki bi prevzele izvajanje pouka, seveda skladno z našo vsebino in urnikom. Vstopili smo v stik s celjsko bolnišnico, s katero smo že pred tem vzorno in tvorno sodelovali, ter sklenili, da kampus ustanovimo v Celju,« je dejal dekan Švab. In dodal, da bi lahko študij medicine v knežjem mestu zaživel že prihodnje študijsko leto.
Visokemu šolstvu in znanosti več denarja
Da gre za pomembno sodelovanje na področju izobraževanja in znanosti, se strinja prorektor za področje internacionalizacije in kakovosti Univerze v Ljubljani Boštjan Markoli. »Prednost tega projekta je tudi v tem, da bodo študentje imeli možnost izobraževanja v domačem okolju,« je poudaril Markoli. Za zdaj sicer še ni znano, koliko študentov bi lahko sprejeli v kampusu, prav tako še ni izdelana ocena, koliko denarja bodo za to potrebovali. Da je ustanovitev kampusa za Celje pomemben mejnik, za katerega so si prizadevali zadnji dve leti, pove celjski župan Matija Kovač, ki se že veseli, da bodo na račun kampusa v mesto prišli novi mladi, nadarjeni ljudje. »Ti ne bodo tu zgolj študirali, temveč bodo v Celju tudi zaživeli,« se nadeja Kovač. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je ob tem spomnil na nov zakon o visokem šolstvu, s katerim bo visokemu šolstvu in znanosti v prihodnje namenjenega več denarja kot doslej. Financiranje se bo z 0,6 dvignilo na 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je pomembno tudi za kampus v Celju, v okviru katerega bodo, poleg kliničnega pouka, izvajali tudi raziskovalno dejavnost. »Projekt je zelo dobro zastavljen, seveda pa bodo rezultati vidni šele čez nekaj časa. In morda bomo lahko v prihodnosti govorili o splošni univerzitetni bolnišnici v Celju,« je dejal Papič.
Izzivi sodobne medicine
Strokovni direktor celjske bolnišnice Radko Komadina, ki je obenem tudi član katedre za kirurgijo ljubljanske medicinske fakultete, je spomnil, da ima ta bolnišnica status učne bolnišnice že od leta 1996, ko so tudi začeli izvajati vaje s področja kirurgije, interne medicine, ginekologije in infekcijskih bolezni. »Zdaj bomo šli v organizirano klinično prakso po sistemu en študent en učitelj, kar bo imelo multiplikacijski učinek,« pravi Komadina. In doda, da je v bolnišnici trenutno okoli 50 zaposlenih, ki izpolnjujejo formalne pogoje za status učitelja. »S tem projektom bomo vsem mladim kolegicam in kolegom, sprva študentom višjih letnikov, omogočili, da bodo lahko začeli tudi strokovno pot,« še pove Komadina. Kampus bo torej prostor, v katerem se bodo rojevale nove generacije strokovnjakov, ki bodo pripravljeni tudi na najzahtevnejše izzive sodobne medicine. Čeravno se v javnosti pogosto omenja vsesplošna kadrovska podhranjenost v zdravstvu, v celjski bolnišnici zagotavljajo, da jim, razen radiologov, ki so vseslovenski problem, strokovnega kadra ne primanjkuje.
