Razvojna agencija zgornje Gorenjske (Ragor) je ob strokovni podpori Gornjesavskega muzeja in financiranju jeseniške občine v petih letih oblikovala 3,3 kilometra dolgo tematsko pot Spomini starih Jesenic, ki obiskovalcu na 32 informacijskih tablah predstavi življenje in razvoj mesta Jesenice v preteklosti. Spomine na preteklost obudijo zgodbe domačinov in fotografije, ki posameznika popeljejo po različnih delih Jesenic.
Spomin na bogato zgodovino
Po besedah direktorice Ragorja Eve Štravs Podlogar je projekt nastal iz ideje, kako na simpatičen način na bogato jeseniško zgodovino spomniti prebivalce in kako jo čim bolj približati tudi vse številnejšim obiskovalcem. Marko Mugerli iz Gornjesavskega muzeja je pojasnil, da so se pri pripravi tabel oprli na fotografsko in arhivsko gradivo. Pomagali so si tudi z informacijami, ki so jih pridobili v že vrsto let trajajočem projektu Kako so na Jesenicah včasih živeli.
Pot se začne na zahodu v starem trškem jedru Jesenic, imenovanem Murova, in poteka od Čufarjevega gradiča do Kosove graščine ter naprej ob nekdanji Gosposvetski cesti (Center II) do Kolarjevega parka, mimo železniške postaje, gimnazije, gledališča do trga Toneta Čufarja, do stavbe TVD Partizan, čez cesto v Hrenovco do Stare Save in čez Hermanov most do parka pri krajevni skupnosti Podmežakla ter se sklene v Športnem parku Podmežakla.
Tam so letos ob dnevih evropske kulturne dediščine postavili še zadnje table. Ta sklop predstavlja zgodovino športa in športnikov na Jesenicah. Bogata zgodovina, ki sega od začetka 20. stoletja do danes, vključuje razvoj kulturno-športnih društev in športov, kot so zimski športi, nogomet, košarka, odbojka, kegljanje in namizni tenis. Pet tabel stoji na parkirišču pred dvorano Podmežakla, šesta tabla pa v parku ob stavbi krajevne skupnosti Podmežakla, na kateri je opisana zgodovina Kurje vasi.
Če bi se odpravili na celotno pot, bi nam ta vzela tri do štiri ure. Medtem ko je na Murovi še vedno veliko objektov z bogato zgodovino, je bila Gosposvetska ulica najbolj prizadeta med bombardiranjem in se še danes spopada s številnimi izzivi. Sledi raziskovanje kolodvora, stavbe gledališča in gimnazije ter sokolskega doma. Spoznamo preobrazbo območja Hrenovce in izvemo, da so na Stari Savi nekoč imeli eno prvih teniških igrišč na Slovenskem, pa drsališče in celo manjši živalski vrt fužinarja Viktorja Ruarda.
Digitalni spominski park
Kot so razložili na Ragorju, je cilj projekta oživljanje, negovanje in ohranjanje zgodovine mesta. Zato se bo projekt v tem letu nadaljeval. »Pripravili bomo digitalno vsebino zgodovine spominskega parka, ki ima podobo arboretuma in nekdanjega mestnega pokopališča, v katerem stojijo vojaška kapela in številni spomeniki,« so napovedali.
