Svetniki občine Bovec so na zadnji seji županu s sedmimi glasovi za izglasovali nezaupnico. Ker nanjo ni reagiral in sam odstopil, so mu s sklepom naložili, naj zaupanje med občani preveri še na posvetovalnem referendumu. Sodeč po odgovorih, ki smo jih iskali na ministrstvu za javno upravo in ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV), so svetniki s takšnima odločitvama prekoračili svoje pristojnosti. In bolj kot ne poskrbeli za začetek predvolilne kampanje. Bovški župan Valter Mlekuž bo po poročanju Slovenske tiskovne agencije sklep o zahtevi po razpisu referenduma zadržal in to točko še enkrat uvrstil na prvo naslednjo sejo, pobudniki referenduma pa opozarjajo, da je s tem kršena demokracija in da se bodo zavzeli za spremembo zakonodaje, ki bi omogočila odpoklic župana.
Vsebinsko sporen referendum
»Občinski svet nima pristojnosti za izrekanje nezaupnice županu. Institut nezaupnice županu kot tak v slovenskem pravnem redu ne obstaja. Zakonodaja natančno določa, v katerih primerih županu preneha mandat, zato so morebitni poskusi izrekanja nezaupnice nekoliko smešni,« o nezaupnici meni izredna profesorica s področja politologije na FDV dr. Simona Kukovič. Predavateljica tem s področja lokalne samouprave in lokalne demokracije pod vprašaj postavlja tudi posvetovalni referendum. »Ti na lokalni ravni sicer predstavljajo obliko neposredne demokracije in jih je mogoče izvesti, vendar njihova vsebina ne more biti v nasprotju z zakonsko določenimi pristojnostmi. Referendum, katerega namen bi bil ugotavljanje nezaupanja županu, bi bil zato vsebinsko sporen. Pri tem se postavlja tudi vprašanje smiselnosti tovrstnega referenduma, zlasti ob upoštevanju dejstva, da so redne lokalne volitve predvidene že čez leto in pol,« izrazi pomisleke nad bovškim primerom, ki je doslej edini te vrste v zgodovini.
Da občinski svet nima pravne podlage niti za sprejetje sklepa o nezaupnici županu niti sklepa o razpisu posvetovalnega referenduma o nezaupnici, so nam odgovorili tudi z ministrstva za javno upravo. Menijo, da lahko župan v tem primeru takšen sklep zadrži, občinski svet še enkrat pozove k odločanju o tem sklepu in v primeru, da bo odločitev svetnikov še enkrat enaka, sklep pošlje v presojo upravnemu sodišču. Jurij Žurej, svetnik Liste za Posočje - Bovec, ki je nezaupnico predlagala, se s takšno razlago ne strinja. Ministrstvo za javno upravo prosi, naj mu v ustavi jasno pokažejo člen, od kdaj ljudstvo ne sme več izražati svoje volje na referendumih. Prepričan je, da jim ustava takšnega referenduma ne prepoveduje.
Župana lahko v izjemnih okoliščinah razreši državni zbor
Kljub mnogim pozivom in razpravah o možnostih odpoklica župana – najbolj glasni so bili po vstajniškem letu 2012 in leta 2016 – je zaenkrat po zakonu o lokalni samoupravi mogoča samo razrešitev župana. V izjemnih okoliščinah ga lahko zaradi nezakonitosti ravnanja razreši državni zbor na predlog vlade, kar pa se doslej še ni zgodilo. »V slovenskem sistemu imajo volivci možnost izreči svoje mnenje na rednih volitvah, ki se za lokalne oblasti odvijajo vsakih štiri leta. Če župan ne uživa več zaupanja občanov, imajo ti možnost izvoliti novega kandidata na naslednjih volitvah. Uvajanje dodatnih mehanizmov razrešitve bi lahko odprlo prostor za politične zlorabe in destabilizacijo lokalne oblasti, pri čemer bi največjo škodo utrpeli občani. Namesto osredotočenosti na razvoj občine in zagotavljanje javnih storitev, bi se župan utegnil ukvarjati predvsem z lastnim političnim preživetjem,« je do možnosti odpoklica zadržana Simona Kukovič. In če že - potem bi moral odpoklic veljati tudi za druge neposredno izvoljene funkcionarje - denimo člane občinskih in mestnih svetov ter poslance.
Če do referenduma vendarle pride in bi ta županu prinesel nezaupnico, je pet svetnikov Liste za Posočje - Bovec napovedalo odstop, in to v vsakem primeru, ne glede na to, koliko občanov bi se referenduma udeležilo. V tem primeru bi jih v občinskem svetu nadomestili naslednji kandidati iz iste kandidatne liste. V vsakem primeru pa bi po zapisanem izid takšnega posvetovalnega referenduma zelo verjetno ostal v zraku, saj ga županu ne bi bilo potrebno spoštovati. Lista za Posočje - Bovec v tem primeru napoveduje nadaljnje korake in napore za spremembo zakonodaje. »V primeru nezaupnice na referendumu in neodstopa župana bomo uporabili vsa pravna sredstva, da dokažemo nepravilnosti, pomanjkljivosti in odprte teme pri delu občine. Državnemu zboru bomo predlagali ustrezno spremembo zakonodaje, ki bo omogočala razrešitev županov na referendumih. Sami bomo v primeru nezaupnice tudi javno izpostavili nedemokratičnost sistema, v katerem so župani lahko popolnoma neodvisni od rezultatov in ignorirajo jasno izraženo voljo volilcev,« napoveduje Žurej.
Kdo bi referendum plačal
Pobudniki referenduma odgovarjajo, da je to strošek občine. »Verjemite, da bodo nekajkrat nižji, kot so stroški aneksov za nestrokovno in neustrezno izvedene gradbene projekte v občini in kot je škoda, ki nastaja zaradi zamud pri izvedbi projektov in ne najboljšega upravljanja premoženja občine,« strošek zagovarja svetnik Jurij Žurej, medtem ko se profesorica Simona Kukovič resno sprašuje o racionalnosti in upravičenosti takšnega trošenja javnega denarja. Težko je vnaprej napovedati, koliko bi takšen referendum stal, po izkušnjah preteklih lokalnih referendumov so različno velike občine zanje namenile od 30.000 do 65.000 evrov.
