Občine, ki so v lanskih avgustovskih katastrofalnih poplavah utrpele škodo, so od države prejele odobren predujem za popravilo škode na občinski javni infrastrukturi. V zahtevnem birokratskem labirintu je občini Komenda kot eni redkih v Sloveniji uspelo v letošnjem letu v celoti porabiti namenska sredstva v višini 910.000 evrov. S temi sredstvi je financirala kar 15 naložb, med katerimi so največje obnova prostorov v šoli v Mostah, sanacija plazu na Gori in gradnja novega mostu v Suhadolah. Tako bo občina Komenda že z letošnjim letom lahko začela črpati sredstva iz rednega dela sanacije po poplavah, saj je izpolnila osnovni pogoj za njihovo sprostitev, to je celotna poraba predujma. Trenutno občinska uprava že pripravlja seznam prioritetnih projektov, ki jih bo občina izvedla z omenjenimi sredstvi.
Sanacija zajed na Pšati
Omeniti je tudi treba, da se ta sredstva ne smejo porabljati za urejanje vodotokov in ukrepe, ki bi vplivali na vodni režim v občini. Zakon o vodah jasno določa odgovornost na področju urejanja vodotokov, ki so v celoti v pristojnosti države in koncesionarja. Na območju Komende sta to podjetje Hidrotehnik in Direkcija Republike Slovenije za vode. Tudi zato je župan Jurij Kern na občinski seji odločno zavrnil očitke, da se na tem področju od lanskih poplav do danes v občini ni naredilo nič. Ob tem je postregel s poročilom o opravljenih delih, ki ga je pripravil Hidrotehnik. Po predloženih podatkih državnega koncesionarja so v letu 2023 v celotni občini zagotovili pretočnost vodotokov, kar se je pokazalo že ob obilnih padavinah v novembru istega leta. Letos sta bila v sklopu letnega programa načrtovana in izvedena sanacija zajed na Pšati med Topolami in Suhadolami v vrednost dobrih 124.000 evrov ter razbremenilni kanal Pšate s košnjo brežin vodotoka v vrednosti slabih 18.000 evrov. Koncesionar je dodatno uredil vodotok na Tunjščici, predvidena vrednost del, ki se bodo zaključila konec novembra, pa je okoli 400.000 evrov. Sanacijo zidov na Pšati v Suhadolah, katere vrednost je predvidena na okoli 40.000 evrov, so že končali.
V sklopu sanacijskega programa, ki ga je država pripravila po lanskih poplavah, so do konca letošnjega leta načrtovani še sanacija erozijskih poškodb in obrežnih zavarovanj, odstranitev naplavin in čiščenje struge na razbremenilnem kanalu Pšate v vrednost 350.000 evrov. Za ureditev Pšate od Komende do Most pripravljajo projekt za izvedbo.
Načrti sanacije za obdobje 2026–2028
Svetniki so bili obveščeni tudi o podrobnem načrtu dela koncesionarja v občini Komenda za obdobje 2026–2028. V letu 2026 se bodo nadaljevala dela tako na Pšati od Komende do Most kot tudi na razbremenilnem kanalu Pšata. Skupna vrednost obeh projektov je 1,7 milijona evrov. Leto kasneje je za nadaljevanje sanacije Pšate od Komende do Most predviden dodaten milijon evrov kot tudi še leta 2028. Takrat naj bi pri Hidrotehniki sanirali erozijske poškodbe in obrežna zavarovanja, odstranili naplavine in očistili struge Reke, Govinka, Vrtaškega in Knežjega potoka. Skupna vrednost vseh sanacij je ocenjena na nekaj manj kot 2,4 milijona evrov.
Poleg urejanja vodotokov je direkcija za vode pripravila tudi sistemsko povezane ukrepe. Tukaj so zajeti najpomembnejši projekti, ki bodo vplivali na protipoplavno varnost občine Komenda. Gre za projekte, ki so projektirani na podlagi poplavnih kart, narejenih na celotnem porečju, in ki medsebojno vplivajo na poplavno varnost tako gor- kot tudi dolvodno od občine. Ukrepi so načrtovani v obdobju od 5 do 15 let in na tem območju zajemajo zadrževalnike na Vrtaškem in Knežjem potoku, na Tunjščici in Dobliču. Prav tako se bodo ukrepi izvajali na razlivnih poljih pod komendsko cerkvijo za Pšato, v Suhadolah in kanalu proti Mengšu ter med Topolami in Mengšem.
Od omenjenih zadrževalnikov je najbližje izvedbi prav zadrževalnik Tunjščica, ki ga je občina Komenda v preteklosti že umestila v občinski prostorski načrt, kar je velika prednost v primerjavi z drugimi zadrževalniki. Trenutno poteka priprava projekta, ki pa je zaradi slabe odzivnosti direkcije za vode nekoliko zastala. Občina Komenda prav tako čaka na navodila ministrstva za naravne vire in prostor, na kakšen način se bo urejal status zemljišč, ki so na območju načrtovanega zadrževalnika. Svetniki so se na pobudo Janeza Ciglerja Kralja odločili, da na direkcijo za vode in ministrstvo pošljejo pismo in v njem jasno izrazijo ogorčenje nad počasnim napredovanjem projekta.
