»Zadnje tri mesece smo v nezavidljivem položaju. Naša vloga za prikazovanje živali, ki smo jo pri ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) vložili že lani, še vedno ni rešena, čeprav smo dobili zagotovila, da se bo to zgodilo v dveh ali vsaj treh mesecih. Vmes smo jo, na njihov poziv, večkrat dopolnili. Zadnji dan septembra pa nas je obiskal inšpektor ter nam prepovedal prikazovanje živali, in to ne glede na zamudo MNVP. Tropska hiša je tako uradno zaprta,« pravi Simon Cirkulan, biolog in direktor Tropske hiše, v kateri je trenutno 150 redkih in v naravi ogroženih živalskih vrst, za katere skrbijo trije redno zaposleni in približno deset študentov.
Kot še pove Cirkulan, so od MNVP pred izdajo inšpektorjeve odločbe dobili zagotovilo, da prepovedi ne bo, ker je njihova vloga že skoraj dve leti v reševanju, čeprav bi moralo biti o njej odločeno v 30 oziroma največ 60 dneh. A inšpektor tega ni upošteval. »Ker smo morali zapreti vrata za širšo javnost, je naš obstoj ogrožen, saj s prihodki obiskovalcev financiramo oskrbo živali,« opozarja Cirkulan, tudi doktorant biodiverziteze in ekologije na ZRC SAZU.
Zakoni, ki jih v praksi ni mogoče izvajati
Prvo vlogo so na MNVP poslali že marca lani, več mesecev pred potekom veljavnega dovoljenja. Ko so jim vlogo zavrnili, so jim na MNVP svetovali, naj vložijo novo, ki da jo bodo obravnavali urgentno. »To smo storili, zgodilo pa se je ravno nasprotno. Deležni smo nerazumljive ignorance in zaprtja z danes na jutri,« je razočaran Cirkulan. »Čeprav so ugotovili, da so razmere za živali ustrezne, smo morali Tropsko hišo za javnost konec septembra zapreti, ker nimamo veljavnega dovoljenja za prikazovanje živali. Živali torej javnost ne sme gledati. Prav tako je treba v Sloveniji za vsako vrsto posebej pridobiti vzrejno dovoljenje, pa tudi presojo tveganja za naravo. Ob tem smo prejeli še poziv, da moramo iztrebke živali obravnavati kot nevarne odpadke in jih ne smemo odlagati v poseben zabojnik, temveč bi morali na zahtevo inšpektorja za to angažirati družbo Koto. Skratka, po našem mnenju gre za namerno nagajanje, saj se MNVP na naše pozive ne odziva ustrezno, krši pa tudi zakon o upravnem postopku,« meni Cirkulan.
Ob tem poudari, da imajo težave le z MNVP, medtem ko z upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sodelujejo dobro. »Na MNVP pa se nenehno sklicujejo na zakone, ki jih v praksi ni mogoče izvajati,« trdi Cirkulan. Po njegovih besedah se očitno ne zavedajo, da je zaradi tega lahko ogrožen tako obstoj Tropske hiše kot življenja številnih živali. Sicer pa so lani našteli okoli 28.000 obiskovalcev ter izvedli več izobraževalnih delavnic za šole in druge izobraževalne zavode. Poleg izobraževalnega in naravovarstvenega dela so že na začetku delovanja postavili smernice na znanstvenoraziskovalnem področju. Med drugim proučujejo družinsko vedenje zlatoglavega leviča, ogrožene vrste opice iz Južne Amerike.
Prispevek k biotski pestrosti
Cirkulan je razočaran tudi nad mnenjem strokovnjakinje na MNVP, ki je madagaskarskega tenreka, ki je bolj soroden s slonom, uvrstila v skupino ježev in predpisala, kakšne pogoje mora imeti. Med drugim prostor, ogrevan na vsaj 15 stopinj, čeprav potrebujejo precej toplejše okolje, tudi 30 ali več stopinj Celzija oziroma možnost umika v hladnejši ali toplejši del. »Očitno strokovnjakinja ne pozna sistematike biologije. Če bi upoštevali njene pogoje, bi evidentno kršili zakon o zaščiti živali, posledično bi žival celo poginila,« je jasen Cirkulan, ki opozarja tudi na zastarelo zakonodajo in standarde iz leta 2001.
Temu pritrjuje tudi biologinja Nika Leben iz zavetišča Čudežne zverinice: »Razvoj je šel naprej, zakonodaja pa ne. Vsi, ki se ukvarjamo s tem, se srečujemo s podobnimi težavami. Tudi pritisk tistih, ki si prizadevajo, da bi se prenehalo rediti eksotične živali, je velik. A vsaka vzreja je prispevek k biotski raznovrstnosti in številčnosti določene ogrožene vrste, ki bi sicer izumrle. Ključno pa je seveda izobraževanje, da se pri tem pravilno poskrbi za dobrobit živali in prepreči pobege v naravo,« pravi Nika Leben. Po mnenju Cirkulana bi morali na MNVP tudi spremeniti metodologijo, da bo ta učinkovita, saj so trenutno naravovarstvene institucije izenačene z rejci, ki živali redijo za prodajo.
In kako na očitke odgovarjajo na MNVP? Ker je postopek obravnave vloge za izdajo dovoljenja za zadrževanje živali v ujetništvu z namenom prikazovanja živali javnosti še vedno v teku, zadeve ne komentirajo.
